0. Uvod
Ta krog bo zaključen pred začetkom in po končanem fenomenalnem uspehu slovenskega kolesarstva na največji 21-dnevni svetovni dirki, največjih kolesarskih asov. Tadej POGAČAR in Primož ROGLIČ sta Slovenijo ponovno dvignila na najvišji svetovni nivo. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi ostalih : MEZGEC, POLANC in MOHORIČ ter številnih drugih, ki se profesionalno ukvarjajo s tem športom. Ob tem je potrebno navesti tudi najbližje trenerje in funkcionarje (naše) ter bivše vrhunske kolesarje, ki so strpno planirali pot do teh uspehov in bili že v preteklosti ugledni promotorji tega športa in tudi sebe v zahtevnem tujem okolju.
Tadej POGAČAR je s svojim izjemnim kronometrskim nastopom pokazal na bistvo tekmovalnega športa – garanje in nepopustljivost do zadnje minute. Uspelo mu je. Škoda in kar cmok v grlu zaradi Primoža. Večina je bila na njegovi strani. Že zaradi tega kako in kdaj je začel s kolesarstvom, zaradi njegovih let in zaradi tako uspešnega kolesarjenja (njegovega in njegove celotne ekipe) na letošnjem (koronskem) Touru.
Težko je najti še kakšno besedo navdušenja ob tem uspehu. Dva Slovenca na vrhu najprestižnejše svetovne dirke. Zmagovalec pa kar s tremi majicami, od katerih sta prvi dve (Rumena in pikčasta) najprestižnejši.
Veliko se bo še pisalo in… o kolesarstvu. Upravičeno, povsem upravičeno. Zasluženo.
Malo me je poneslo. Pisati želim o končanem 4.krogu v 1.slovenski ligi. Kako naše nogometne predstave (posamične tekme in celoto-več tekem, ali prvenstvo), primerjalno vključiti v to slovensko kolesarsko navdušenje. Težko.
Domačo nogometno evforijo (žal samo v Murski Soboti in morda še kje), je v četrtek predstavila Mura, v res odlični predstavi proti mnogo bolj uglednemu in uspešnemu danskemu Aarhusu. Nagrada bo naslednji nasprotnik PSV, kjer bodo poskušali storiti vse, za ugoden razplet.
Zaradi Toura je bilo potrebno nekatere tekme spremljati z zamikom, kar pa seveda ne predstavlja nič posebnega. S spremljanjem v živo je trenutno malo možnosti.
- Ocena posameznih tekem
- Bravo : Koper 0 : 0 (0:0)
Koper je po suvereni zmagi z Gorico v gosteh, podobno poskušal tudi v Ljubljani, vendar pa mu to po določeni premoči in tudi priložnostih to ni uspelo. Bravo je poskušal tudi vse, da bi uspel, vendar to pa ni bilo dovolj, da bi premagali čvrsto ekipo Kopra, ki se je zelo organizirano branila skozi celo tekmo. Tudi nekaj gneče v nekaj primerih, v drugem polčasu, v kazenskem prostoru Kopra, ni pripeljalo do zadetka, prav tako pa ni to uspelo Kopru. Ta je imel proti koncu tekme tudi težave, saj je prihajalo do poškodb (verjetno več krčev) nekaterih igralcev, realizirali pa so že vse menjave.
Delitev točk je kljub vsemu najrealnejša.
- Maribor : Celje : Domžale 2 : 2 (0:1)
Celjani predstavljajo določen strup za Maribor. Čeprav se ubadajo z nekaterimi internimi problemi, so tudi tokrat dokazali, da so prišli v Maribor z odločnimi nameni. Kot prvaki pa imajo v vsakem primeru svojo težo oziroma vrednost. Ni presenetljivo, da so 1.polčas odločili v svojo korist. Ponudila se jim je priložnost, slabo so reagirali v obrambi Maribora in Lotrič je (ponovno, kot že večkrat v prejšnji sezoni) diagonalno zadel dolgi vratarjev kot. Po vodstvu v 1. polčasu je Maribor moral vložiti mnogo naporov, da je najprej izenačil, nato pa so spet prišli v zaostanek, ki pa ga je hitro izničil Kronaveter z izjemno lepim strelom, s škarjicami. Kakorkoli se ocenjuje to tekmo, je trenutno povsem jasno, da ima Maribor še vedno določene slabosti, za katere so hitro kaznovani, Celje pa bo šampionsko podobo lahko potrdilo s serijo pozitivnih rezultatov. V ospredju so jim zanesljivo evropski nastopi, saj prinašajo dodatna finančna sredstva in stabilizacijo razmer v klubu.
- Domžale : Tabor : 3 : 1 (1:0)
Domžale postopoma prihajajo. Ali bo pozitivna serija prisotna daljše obdobje, bo odgovorjeno že na naslednji tekmi z Olimpijo v Ljubljani. Tokrat posebnih dvomov ni bilo. Domžale so pametno prevladovale skozi celotno tekmo in na koncu zanesljivo zmagale. Moštvo je vse bolj mlado, vendar pa je vseeno z užitkom gledati Ibričića. Kljub njegovim letom, je še vedno prisoten občutek, da tudi največ preteče. Je tudi stalno pri žogi. To pa tudi pomeni, da bo še nekaj časa objektivno nezamenljiv. Ko mu ne bo potrebno toliko držati žoge in čakati na odkrivajoče igralce, bo zanesljivo še bolj koristen, kajti v igri z žogo lahko vedno najde možnost za najboljšo odločitev (podajo, ali strel na gol).
Žal tokrat ni zadel gola Kolobarić. Vse je nadoknadil mladi Svetlin. O igri Tabora ne bi posebej. Malo je zaskrbljujoče, da je vse manj prisoten in uspešen Sever, ki je v pretekli sezoni znal na mnogih tekmah prikazati zelo dobre predstave.
- Aluminij : Olimpija 1 : 0 (0:0)
Olimpija je imela določeno terensko, vendar zelo jalovo premoč. Aluminiju pa se je tokrat sestavilo vse pozitivno v obrambi, Matjašič pa je po prihodu v igro hitro zadel. Zakaj igra tako malo, je vprašljivo, saj njegove kvalitete niso sporne. Aluminiju zmaga pomeni veliko, medtem ko je za Olimpijo ta rezultat res slaba popotnica, ne glede na to, da smo šele na začetku prvenstva. Daleč od tega, da bi karkoli izpostavljal določene dvome, toda zadeve ne tečejo v pravi smeri. To pa je rezultat, pozitivni rezultat in igra, ki navdušuje. To je nujno. Dediščina kluba je bogata. Javno mnenje pa je tisto, ki ga je potrebno tudi upoštevati. Stroški niso majhni, kar pomeni, da so vložki, ki jih je potrebno zagotoviti visoki. Igralci in trenerji, ki so dobili in dobivajo priložnost za igranje v Olimpiji, morajo to vrniti s predstavami, ki so v pozitivnem smislu predstave izziv za javnost, navijače in so podkrepljene z rezultati. Ni čakanja, ni opravičevanja. To v športu, kjer nekaj velja samo rezultat, ne sme biti prisotno.
- Mura : Gorica 1 : 0 (0:0)
Trener Šimundža se je tokrat odločil zamenjati več kot polovico moštva, zato je bila igra precej izenačena. Gorica je imela vsaj 1.polčas priložnost, da doseže kaj več. Ni se zgodilo. Kmalu po začetku 2.polčasa je Mura povedla iz dosojene 11-metrovke. Bolj se je tekma bližala koncu so v igro začeli vstopati najbolj standardni igralci moštva Mure. Kljub določenemu dogajanju pred obema goloma, se rezultat ni spremenil. Mura po štirih krogih ostaja zanesljivo na 1.mestu, ta zmaga pa je tudi najboljša popotnica za naslednjo evropsko tekmo z uglednim nizozemskim PSV, kjer bo Mura poskušala vse, da pripravi morda tudi presenečenje.
Zaključek.
Moštvi, ki sta se v zadnji tekmi prejšnjega prvenstva potegovali za državni naslov, sta skoraj povsem na dnu lestvice. Za njima je samo še Gorica, ki še ni osvojila nobene točke. Olimpija ima sicer tekmo manj, vendar pa jo zmaga nad Gorico ne bi tokrat ponesla preveč navzgor. Celjani se tolažijo s tem, da so tudi lani slabo startali. Ker niso bistveno spremenili moštva, bodo svojo moč lahko pokazali po evropskih nastopih, kjer pa predaje ni, saj imajo glede na razpored veliko priložnost za uvrstitev v nadaljnji del jesenskega tekmovanja.
Ker še vedno niso prisotni gledalci neposredno na tekmah je življenje z nogometom nekoliko osiromašeno, čeprav bi po mojem mnenju na odprtih stadionih in ob upoštevanju veljavnih ukrepov ter z nekaj mere razuma lahko spustili na stadione večje število gledalcev, posebej na stadionih z večjo kapaciteto.
Ocen o dejanski kvaliteti posameznih tekem in posameznikov še ni moč dejati. Ponovim pa bom še enkrat. Vsako opravičevanje je metanje peska v oči. Če je trener pristaš stalnega kupovanja igralcev, namesto, da se dejansko ukvarja s svojim poslanstvom, potem bodo težave stalno prisotne. To bo še bolj izraženo, če se kupuje na vsiljene in cenene ponudbe (na koncu se izkaže, da je najdražje, kot pri kupovanju cenenih izdelkov), namesto konkretnega, prepoznavnega nakupa za morebitno deficitarno igralno mesto. Trener in tisti, ki so vključeni v te transferje bi morali znati »ločiti zrno od plev«, kot se je v enem izmed intervjujev za časopis Delo, slikovito izrazil pokojni dr. Branko Elsner.
Argumentirano pa se da dokazati, da trend nakupovanja, namesto vlaganja v razvoj lastne baze, v Sloveniji ni tuje, od osamosvojitve dalje. Za temi nakupi pa stojijo tudi konkretna trenerska in funkcionarska imena. Razlika je le ta, da je majhnega števila klubov (2), danes to prešlo že skoraj na vse klube. Vsa čast izjemam, posebno tistim, ki se lahko pohvalijo, da imajo v moštvu igralca, ki je njihov že od najmanj U15 dalje. O drugem vidiku ustreznega razvoja mlajših igralcev (funkcionarjih v klubih) pa se bom morda lotil kasneje, tudi s kakšnim konkretnim primerom. Končani Tour de France in slovensko zmagoslavje (v tujih klubih), je še dodatno odprl oči in potrdil določene teze (ali dejstva), od katerih nisem sam odstopal v igralskem obdobju, niti kasneje kot trener v različnih klubih in z različnimi starostnimi kategorijami. Kopirati ne znam, ker vzame preveč časa in je neuporabno, čeprav dnevno prejemam najuglednejše svetovne poglede na nogomet (trendi in neposredno delo ter metode dela), najuglednejših trenerjev. Tako kot za naše kolesarje in druge naše športnike svetovnega formata, je vse jasno, pa še rezultati svetovne razsežnosti stojijo za njimi. Mnogo se je spremenilo in mnogo je drugače v primerjamo z (našo, mojo) preteklostjo, toda nekatere zadeve so bile takrat in so tudi sedaj osnovne. Brez njih, z nobeno filozofijo, ali pa všečnostjo, ni mogoč napredek. Rezultat je edino merilo, vse ostalo je metanje peska v oči.
Ni pa to pisanje samo zaradi zadnjih kolesarskih uspehov. Vsako leto smo v (majhni-veliki) Sloveniji priče izjemnim rezultatom pa naj gre za individualne, ali kolektivne športe (odbojka, košarka, rokomet). Zavedati se moramo, da uspešne kolektivne panoge tvorijo izjemni individualci.
Janez Zupančič
p.s. : prispevek ni lektoriran