- Uvod
Petnajsti krog prvenstva v PLTS, je bil napovedan, kot krog, v katerem naj bi prevladovali domačini. Tako se je tudi začelo. V treh sobotnih tekmah so slavili domačini. V nedeljo pa je oceno »pokvaril« Rudar, s ponovnim porazom na domačem igrišču. Tokrat so bili zelo blizu uspeha. Največ sebi se lahko »zahvalijo«, da niso uspeli dobiti vsaj točke.
Tekma med Olimpijo in Aluminijem, je bila v medijih izpostavljena kot derbi. Težko je to potrditi na podlagi stanja na lestvici. Pravi derbi je (tudi gledano na daljno preteklost) samo dvoboj med Olimpijo in Mariborom.
Triglav je dosegel pomembno in zasluženo zmago, prav tako pa tudi Domžale. V Mariboru so se veselili domači.
Med tednom so bile igrane tudi prve tekme za uvrstitev v polfinale Pokala Slovenije. Zelo sta razočarala prvoligaša Rudar in Celje.
Ocena posameznih tekem :
- Triglav : CB Tabor 3 : 2 (2:2)
Zelo pomembna in tudi zaslužena zmaga Triglava. Niso popuščali v nobenem trenutku in s pragmatičnim pristopom eliminirali vse dobre strani gostov. Ti so hitro povedli, uspeli pred polčasom izenačiti, kaj več pa so jim Triglavani preprečili in na koncu z golom Majcna, vse občasne slabosti med tekmo (kakšna polpriložnost za goste), spremeniti v zmago. Triglav je tudi v tej tekmi pokazal, da ima izjemen protinapad, iz katerega je izenačil rezultat. Eksekucija Majcna v 90. Minuti, je tudi vredna zapisa. Po slalomu Jankovića, se je Majcen odlično odkril ter hitro in podobno, kot pri njegovem prvem golu, z levo nogo, zadel za nove tri točke Triglava.
- Olimpija : Aluminij 3 : 1 (1:0)
Tudi v tej tekmi je Olimpija pokazala, da nima pravega nasprotnika v naši ligi, pod pogojem, da zaigra odgovorno, motivirano in s standardnim moštvom, pri katerem posebej izpostavljam igro Bagnacka v zadnji vrsti. Njemu je preprosto težko uiti. Je prehiter za vse napadalce, razen tega pa na lahek način odvzema žoge na tleh, ali v zraku. Udarni del ekipe, predstavljajo hitri in tehnično zelo sposobni igralci-napadalci : Menalo, Savić, Cekići, in Vukušić. V zvezni vrsti izstopa Tomić. S podporo vseh ostalih (ni jih potrebno naštevati), deluje Olimpija kot stroj, kot valjar. Na tako razpoloženo Olimpijo, je tokrat naletel Aluminij. Praktično ni imel možnosti za pozitiven rezultat, saj je Olimpija imela še kopico priložnosti. Po visokem vodstvu je zelo popustila. Razumljiva je zato jeza trenerja Hadžića. Ampak Olimpija resnično izstopa, v vseh pogledih, zato skoraj ni bojazni, da lahko padejo toliko nizko, kot so v Pokalu, proti Rudarju. Poraz proti Mariboru z 2:4, v sodnikovem podaljšku (dva prejeta gola), se lahko bolj pripiše odsotnosti Bagnacka in neodgovorni igri, kot pa morebitnemu razmerju moči, med obema tekmecema.
Aluminij je izkoristil pasivnost Olimpije in dosegel tudi častni gol. Kljub simpatični igri in prizadevanju, za kaj več ni bilo možnosti.
- Maribor : Celje 1 : 0 (0:0)
Dovolj je bil 1 zadetek in tri točke so ostale v Mariboru, kljub igri, ki težko zadovolji apetite mariborskega občinstva. So pomembne, kajti zaostanek za Olimpijo se z vsakim slabšim rezultatom, povečuje. Presenetljivo je bil v vratih Maribora ponovno Handanović (zelo uspešno), zaigral je tudi Dervišević. Počasi bo moral (glede na stanje ekipe) izgubiti mesto še kakšen premalo uspešen tuji igralec. Nesprejemljivo je, da nekateri kot okrepitve sedijo na klopi (velja tudi za vse ostale klube), saj je njihov strošek previsok. Razen tega pa so brez ustreznega »rejtinga«, ki bi npr. lahko privabil dodatno število gledalcev.
Celjani so po izjemni seriji od 4. do 9. kroga, kar precej padli od 10. do 15. kroga. Od 18 možnih točk so v prvem ciklusu (6 tekem) osvojili 14 točk, v drugem (do 15.kroga), pa 8 točk. Zelo slabo pa so nastopili še v dveh pokalnih tekmah, saj jih je izločil drugoligaš Radomlje. Očitno tej ekipi še nekaj manjka, zato bo moral kljub visokemu položaju na lestvici, trener Kosič odločno poseči v moštvo in eliminirati zadeve, ki temu sicer mlademu moštvu onemogočajo kontinuirano in uspešno nastopanje.
- Rudar : Mura 1 : 2 (1:0)
Rudar bi si tokrat zaslužil zmago. Nekoliko premešana Mura, je bila dolgo časa neprepoznavna in domačini so zasluženo dobili prvi polčas. Imeli so še priložnosti za povečanje vodstva, vendar pa tuji nogometaši bolj poskušajo poskrbeti za lastno promocijo (doseči gol), namesto podati igralcu, v veliko boljšem položaju. Toda glavni krivec za poraz je bil domači kapetan (po zamenjavi Trifkovića) Krefl. Oba gola Mure, sta njegovo darilo. Najprej je v prednosti pred nasprotnikovim igralcem, čakal in nato izven nevarnosti za gol, zrušil igralca gostov, nato pa ga je za vodstvo Mure preigral Maroša. Tako obrambni igralci v prvi ligi, res ne morejo naivno izpadati iz igre.
Predstava Rudarja res ni bila slaba. So pa slabo telesno pripravljeni, zelo neodgovorni v igri, itd. Mura je proti koncu tekme le sestavila moštvo, ki je bilo sposobno poraz (zaradi Velenjčanov), spremeniti v zmago. Tokrat njim šteje samo to, čeprav je Šušnjara imel kar nekaj lepih priložnosti.
- Domžale : Bravo 2 : 0 (0:0)
Domžale so morale zmagati in s tem začeti pot nekoliko navzgor. Trenutni položaj na lestvici je daleč pod pričakovanji in tudi klubskimi načrti. Podobna razmišljanja so imeli tudi gostje, saj želijo biti, kot novinci v ligi prepoznavni in tudi uspešni. Toda že pred 30. minuto so domači povedli z 2:0. Oba gola sta bila posebnost. Najprej je Podlogar težko podajo v skoku s konico prstov, ali zgornjega dela noge potisnil pred vratarjem v mrežo. Gol Podlogarja je bil precej podoben goloma Aguera in Sterlinga, v tekmi Lige prvakov, med Manchester Cityem in Atalanto. Drugi gol pa je bil mojstrska poteza Ibričića, ki je v gneči na robu kazenskega prostora elegantno sprejel žogo z desno nogo, z levo nogo pa z notranjim delom stopala zadel zgornji desni kot gostujočega vratarja. Obakrat je bil asistent Mujan, ki bi tudi sam lahko dosegel gol, vendar pa je zadel zunanji del mreže.
Drugi polčas je minil morda celo v manjši iniciativi Brava. Dosegli so tudi gol, ki pa je bil zaradi nedovoljenega položaja, razveljavljen.
Bravo je s tem porazom pristalo na predzadnjem mestu, vendar še vedno v skupini več moštev, ki se nahajajo znotraj treh točk razlike. Ta moštva po vsej verjetnosti čaka borba za obstanek v ligi oziroma z morebitnim nadaljevanjem slabe serije Rudarja, nastop v kvalifikacijah za obstanek v ligi. Čeprav prvenstvo ni še na polovici, je preobrat možen le z izredno serijo Rudarja.
Zaključek
Razen zanesljive zmage Olimpije v tekmi, ki je odločala o samem vrhu oziroma tesnemu približevanju Olimpiji, se ni zgodilo nič posebnega, ali presenetljivega. Prvo moštvo v spodnjem delu lestvice zaostaja več točk za zadnjim v zgornjem delu lestvice, kot znaša razlika med prvo Olimpijo in njenimi zasledovalci. Olimpija odhaja na težko gostovanje v Mursko Soboto. Fazanerija bo spet polna in pričakovati je dober nogomet. Gostuje tudi Maribor. Zanimivi so tudi ostali dvoboji, v katerih je pričakovati potrjevanje kontinuitete dobrih iger nekaterih in morda tudi kakšno presenečenje.
POKAL SLOVENIJE – ČETRTFINALNE TEKME
Rezultati so znani. Dva prvoligaša sta v dveh nastopih klonila pred drugoligašema, razen tega pa je drugoligaš Koper, pred svojimi gledalci, premagal Aluminij, ki trenutno sodi v sam vrh naše lige. Ker sta pred tem že izpadla Olimpija in Maribor (krvnika sta bila Rudar in Koper), bodo pač drugoligaši poskušali še kaj zakuhati, na poti do finala. Kaj pomeni takšen razplet ? Če se ozrem na pokalne tekme v Angliji (Liverpool : Arsenal), ali v Nemčiji in še kje, potem je treba najprej izpostaviti, da je morda pri nas vse bolj prisoten manjši razkorak med prvo in drugo ligo, to pa pomeni tudi padec kvalitete nogometa. Ne sme biti opravičevanja. Liverpool in Arsenal sta odigrala odlično tekmo, pred polnim stadionom. Zmaga Liverpoola po 11-metrovkah in razočaranje pri Arsenalu, zaradi poraza, je bila predobro videna po odzivu trenerja in igralcev, predvsem pa gledalcev. Pokalna tekma torej ni nekaj nebodigatreba, ampak je prav tako prestižna, kot vsaka borba za točke. Vse kalkulacije in opravičevanja, da se je kalkuliralo, zaradi prvenstva, je metanje peska v oči, zato ni presenetljivo, da so nekje scene na tekmah, zelo žalostne in na nizki kvalitetni ravni.
Nafta je dobesedno ponižala Rudar v obeh tekmah, nekaj podobnega, le precej manj izraženo v določenih primerjavah, pa je storilo Radomlje proti Celju. Kar težko mi je bilo spremljati nemočnega trenerja Kosiča, zaradi še bolj nemočnih igralcev. Čeprav so imeli premoč, pa bi moral biti učinek na koncu še bolj v korist Radomelj.
Za večerno tekmo med Muro in Domžalami, pa velja nasprotno. Zelo zanimiva tekma, na odlično pripravljenem igrišču in v hladnem vremenu. Domžale so poskušale vse za pozitiven izid, toda ni se jim izšlo. Spet so dobili gol (kot v Domžalah, na 3:2), povsem na koncu in si tako zaprli pot do pokalnega naslova, ki zagotavlja evropske nastope.
Težko se je izogniti oceni, da je Mura z vsako menjavo prestavila v višjo prestavo, nasprotno, pa so bile Domžale z menjavami kaznovane in to v zadnji minuti tekme. Mladi Cipot je bil res prava osvežitev, čeprav je zamenjal dvakratnega strelca za Muro, Bubnjara. Skupaj s Horvatom, sta zrežirala podaljšek, v katerem sta obe moštvi igrali dokaj kalkulativno in morda čakali na to kako bo nekdo spet naredil veliko napako (kot Domžale, pri vseh prejetih golih in še kakšno zraven). Odločile so 11-metrovke, pri katerih so bili Muraši zelo zanesljivi (menim, da se je vratar Sorčan prehitro »usedel« in zato je bilo lažje doseči gol).
Škoda za Domžale. Škoda, ker je bila to dobra tekma, veliko kvalitetnejša, kot vse ostale četrtfinalne tekme, razen kakšnega prebliska Aluminija v Kopru.
Odveč je špekulirati kakšen bo žreb. Največ bi v polfinalu pridobili v Prekmurju, če se srečata Mura in Nafta. Obakrat bi napolnili stadiona v Lendavi in Murski Soboti, pa tudi tekmi bi bili na visokem (prestižnem) nivoju.
Počakajmo žreb. Morda pa eden od drugoligašev doseže finale. Zasluženo. To so dosegli z zmagami nad prvoligaši.
Janez Zupančič