- Uvod
Malo pozno, toda ne še prepozno. Zapisano ostane. Do spomladanskega dela prvenstva, ostaja še veliko časa, verjetno kar nekaj sprememb v igralskem kadru, itd. Izhodišče za oceno tega zadnjega kroga v letu 2019 je naslednje :
Pri oceni 19. kroga PLTS, sem v zaključnem delu zapisal naslednje : »Ali je danes in jutri možno kakšno večje (veliko) presenečenje ? Ni izključeno. Bo še bolj zanimivo, za nadaljevanje prvenstva«.
Karkoli oziroma kakorkoli postaviti na ogled odigrane tekme 20. kroga PLTS, ni mogoče mimo določenih dejstev, ki so po svoje nesprejemljivi, kot npr. :
- Triglav dovoli, da mu sicer odlični Aluminij »nasuje« veliko golov (še več bi jih lahko), samo po štirih dneh velikega uspeha v Mariboru. Namreč, ne glede na to, v kakšni luči se pojavlja na slovenski nogometni sceni Maribor, je o tem klubu potrebno do nadaljnjega biti spoštljiv,
- Olimpija je imela idealno priložnost povečati razliko med njo in zasledovalci, je ponovno doživela poraz na domačem igrišču. Preveč na lahek način so zapravljali priložnosti,
- zadnje tekme so prav tako pomembne, kot vse ostale. Morale bi biti garaške v vseh pogledih. Pred nogometaši je zelo dolg (zimski) odmor, razen tega pa je bila to tudi priložnost za boljšo »prodajo«, ob morebitni zamenjavi kluba.
Za vse sredine tekme, se lahko najde marsikaj, tudi presenetljivega, poleg tekme v Ljubljani. Tabor je doma visoko izgubil s Celjem, Mariboru, v Velenju ni uspelo premagati Rudarja. V četrtek pa tudi Muri ni uspelo premagati Brava.
Na kratko, to je bil krog (nepričakovanih) presenečenj.
Pogled na posamezne tekme, je naslednji :
- CB Tabor : Celje 0 : 4 (0:2)
Tabor je pričakoval v tem srečanju najmanj točko. Razigrani Celjani pa so mu to preprečili, na najboljši možni način. Njihova visoka je skladna z njihovo serijo, od 5., do 9.kroga. Takrat so dosegli 18 golov, ob štirih zaporednih zmagah in neodločnim rezultatom v Ljubljani, z Olimpijo. Z zmago so prišli na 4. mesto, kar jim je verjetno tudi cilj, po zaključku prvenstva.
Zmaga v nobenem obdobju tekme ni bila vprašljiva. Tabor je presenetljivo to tekmo odigral podpovprečno, daleč od pristopa v skoraj vseh ostalih tekmah, na domačem igrišču. Kljub visokemu porazu, imajo od vseh moštev v spodnjem delu lestvice, najboljšo razliko med doseženimi in prejetimi goli. Število osvojenih točk, jim ne zagotavlja mirnega nadaljevanja prvenstva.
- Aluminij : Triglav 8 : 1 (4:0)
Triglav je s katastrofalnim porazom zelo poslabšal soliden jesenski vtis. Tega je z zmago v preteklem krogu, v Mariboru še dodatno potrdil. Prehitro je sledil velik padec. Težko je bilo gledati tekmo in grobe napake, v vseh linijah Triglava. Aluminij je to znal izkoristiti in s številnimi goli ter še veliko zapravljenih priložnosti, na najboljši način potrdil zelo uspešno jesen. Drugo mesto je nagrada igralcem in strokovnemu vodstvu, s trenerjem Gruborjem na čelu, hkrati pa nagrada vsem, ki so že v preteklosti skrbeli za stabilen klub, tudi na nižjem nivoju. Veliko igralcev Aluminija se je predstavilo v najboljši možni luči, Vrbanec pa gotovo predstavlja veliko dodano vrednost, po težki poškodbi, od katere je sicer že minilo nekaj časa. Največja vrednost Aluminija, tudi v tej tekmi je bila nepopustljivost in to je še dodatna kvaliteta, ki jih je krasila to jesen.
- Rudar : Maribor 1 : 1 (1:1)
Rudar je osvojil pomembno točko, toda tudi v tem dvoboju je potreboval vse tri. Razlika do prvega zasledovalca na lestvici je velika. Noben tekmec v spodnjem delu v spomladanski del ne bo vstopil maksimalno pripravljen in motiviran, s ciljem, da mu uspe serija, ki mu lahko omogoči boljše stanje na lestvici. Rudar je včasih že težko gledati, saj poskušajo vse, vendar se jim stalno nekaj dogaja, da jih nasprotnik na lahek način (z golom) preseneti in točke odhajajo. So v zelo težkem položaju in lahko se zgodi, da bo moral še en dolgoletni prvoligaš zapustiti ligo.
Mariboru je glede na razplet ostalih tekem, uspelo celo znižati točkovni zaostanek za vodilno Olimpijo.
- Olimpija : Domžale 0 : 1 (0:0)
Malokdo je pričakoval poraz Olimpije v tej tekmi. Nasprotno. Pričakovala se je kvalitetna tekma, s številnimi goli, čeprav za Domžale to v jesenskem delu prvenstva ni bilo značilnost. Zaradi slabega starta v novo sezono, je bil primarni cilj, predvsem zbiranje točk in bolj ugledno mesto na lestvici.
Preveč zapravljenih priložnosti, vključno z 11-metrovko, je bilo le preveč. Prednjačil je sicer prvi strelec Olimpije Vukušić. Odbito žogo po strelu iz bele točke, bi moral pospraviti v mrežo. Seveda je bil takšen razplet še dodaten motiv za Domžalčane. Čeprav je Ibričić moral zapustiti igrišče (izključitev), so zdržali do konca tekme in imeli celo priložnost za povečanje rezultata.
Povsem nepotrebna je bila še izključitev Bagnacka. Preprosto ni smel v takšen start na nasprotnega igralca. S tribune se je videlo še bolj grozno, kot je bilo sicer.
S temi tremi točkami so Domžale le nekoliko ugledneje pozicionirane na lestvici in zmaga nad vodilno Olimpijo, je lahko samo dodaten motiv za boljšo pomlad 2020.
- Mura : Bravo 1 : 1 (1:1)
Mura je očitno padla v manjšo krizo, po zmagi nad Olimpijo, v 16.krogu. Tokrat ni uspela premagati Brava. Seveda pa je neobjektivno govoriti o krizi, kajti vse dosežke Mure to jesen, je le potrebno šteti med uspehe. Poleg zanesljivega petega mesta, so tudi v polfinalu Pokala Slovenije. Vse kar bi bilo več, bi namreč lahko predstavljalo le dodatno breme, v njihovih prihodnjih načrtih.
Bravu vsaka točka pomeni veliko. Po vsej verjetnosti bodo tri moštva vodila težko borbo, da bi se izognila dodatnim kvalifikacijam, z najboljšim drugoligašem. Verjetno bodo že prvi krogi, v nadaljevanju prvenstva, spomladi, odločilno vplivala na končni razplet v spodnjem delu lestvice.
Zaključek
Zanimivo je bilo tudi na takšen način (z zapisi) spremljati naše prvenstvo. Današnji čas omogoča, da sem si vse tekme (res vse) lahko ogledal. Nekaj neposredno na stadionih, veliko večino preko TV (z zamikom). Poleg analize vključenosti in uspešnosti vključevanja mladih igralcev v članska moštva, sem podrobno analiziral še časovna obdobja doseženih in prejetih golov ter način doseganja golov :
- v tekoči igri,
- iz standardnih situacij in v tem primeru še
posebej,
- iz enajstmetrovk.
Jesenski del so spremljali tudi nastopi naših klubov v evropskih tekmovanjih in zaključni del kvalifikacij za EP 2020.
Glede na postavljene cilje, ti zagotovo niso doseženi. Vsa moštva so izpadla, nobenemu se ni uspelo uvrstiti v skupinski del. Od vseh nasprotnikov naših klubov sta se v nadaljevanje (v izločilne boje) uvrstili samo dve moštvi (Ludogorec-izločil Maribor; Malmö-izločil Domžale). Obe moštvi (Maribor in Domžale), sta torej imeli kar neugodne oziroma kvalitetne nasprotnike. Kako ocenjevati celotno našo ligo. Glede na to koliko je vredna na trgu (Transfermarkt), je težko sprejeti dejstvo, da je sicer eden najboljših mladih igralcev na svetu Mbape, skoraj štirikrat več vreden, kot cela naša liga. Nesprejemljivo. Našim klubom pa se lahko zgodi, da v evropski tekmi dobijo cenovno neprimerljivega nasprotnika. Zato moramo našo ligo ocenjevati povsem drugače, realno, v okviru dejansko razpoložljivega ekonomskega potenciala, ki je globalno neprimerljiv. Tudi z vidika možne prodaje nekega igralca in njegove cene, so primerjave nehvaležne. Morda pa še bolj bode v oči, da tudi t.i. naši najboljši (mladi), kot npr. Gnezda Čerin in Mlakar, ne morejo priti do pravih minutaž, niti na drugem nivoju. Mlakar ima na kontu angleškega drugoligaša QPR, skupaj 100 odigranih minut, velikokrat ni niti na klopi, itd. Še slabše karakteristike so pri Gnezda Čerinu. V 13 nastopih je zbral vsega skupaj le 29 minut, pri nemškem drugoligašu FC Nuremberg. Ta trenutno zaseda mesto, ki ga vodi še v nižji rang tekmovanja.
Kakšno dodano vrednost PLTS bi (in sta že) dala oba fanta, ni potrebno navajati. Škoda, da tako zgodaj odhajajo najboljši mladi. Razumljivo je zaradi njihovih zaslužkov, čeprav malo igranja predstavlja nazadovanje v njihovem razvoju. Nekaj b potrebno, da takšne potenciale zaščitimo. Ali bo npr. potreben kakšen fond (NZS, Ministrstvo, Fundacija, itd.), ki bo omogočal mladim igralcem boljši status, hkrati pa klubom ustrezno nadomestilo, namesto prodaje, ki mnogim omogoča preživetje v 1. ligi ? Zmanjkuje nam potenciala. Veliko premalo imamo možnosti za odmevne prestope, še manj pa ustrezno uveljavljenih igralcev v tujih klubih. Vratarja Jana Oblaka je potrebno povsem izločiti, saj posega v vrh najbolj cenjenih igralcev, za njim Iličića, ki je v Italiji res popolnoma dozorel in svoj (vseskozi nesporni) talent, povsem uveljavil neposredno na igrišču.
Toda bolj me skrbijo mladi igralci. Njihova zastopanost v PLTS in navzdol je premajhna, s tem pa je tudi premalo možnosti, za njihov razvoj, postopno dokazovanje. Malo oziroma premalo je klubov, ki jim lahko ponudi maksimalne (nemoteče) pogoje. Zagotovo pa je veliko krivde tudi pri njih samih (starših, zastopnikih-agentih), kajti preveč je stranskih obremenitev, namesto realnega trdega in pravilnega dela, ki mora pri pravih talentih, v določenem času pripeljati do želenega učinka. Kaj je narobe pri nas, da v soseščini lahko iztržijo za pravi potencial tudi od 10 do 100 krat več ?
Zašel sem. Naslov je namenjen 20. krogu PLTS, s katerim se je zaključil jesenski del tekmovanja. Zato je potrebno še nekaj posvetiti temu zaključku.
Olimpija. Ni dvoma. Zanesljivo najboljša, v vseh pogledih. Morala pa biti še boljša. Ima igralski potencial, ki zna in zmore še več.
Aluminij. Brez dvoma hit jeseni. Preveč se je govorilo, pisalo o njihovi obrambni igri. Daleč od tega. Šlo je za zelo organizirano igro, z dokaj standardnim moštvom in znotraj moštva, s posamezniki, z zaključno učinkovitostjo (doseči gol, preprečiti gol). So tudi zelo grešili, s prevelikimi-očitnimi napakami, kar je bilo vseeno še dovolj za drugo mesto.
Maribor. V samostojni Sloveniji, daleč pred vsemi, v domačih primerjavah in glede na udeležbo v evropskih tekmovanjih. Ne glede na vse očitke (moštvu in trenerju), so v vrhu. To je njihova največja kvaliteta. Maribor je Maribor. Tega se je potrebno vedno zavedati. Bolj sili v ospredje vprašanje, če je že Maribor Slab, koliko slabi so potem šele drugi, da ga ni mogoče potisniti povsem na obrobje. Tudi zgodovina je na njegovi strani. Maribor je bil vedno takoj za Olimpijo. Tudi medsebojne tekme (ne glede na položaj na lestvici), so magnet. Največkrat ob polnem stadionu. Jeseni so dali premalo priložnosti svojim igralcem, iz podmladka in preveč nekaterim tujcem, ki niso upravičili, verjetno visoke cene (nakupa in tekočih stroškov igralca).
Celje. Skromni so s svojim proračunom, zato pa bogati v predstavah na igrišču. So drugo najučinkovitejše moštvo in tretje moštvo z najmanj prejetimi goli. Nekatere njihov predstave so bile res na visokem nivoju. Žal pa podobna ocena velja za vse poraze, saj so bili povsem v podrejenem (nerazumljivem) položaju. Nekaj jim je »odneslo« preveč neodločenih rezultatov, kajti s porazi so izenačeni c prvimi tremi na lestvici. Preveč nihanj, bodo odpravili s časom, saj imajo precej mlado moštvo.
Mura. Gre za simpatično moštvo, ki je takoj po vrnitvi v 1.ligo, pokazalo, da želijo postati v prvi vrsti stabilni prvoligaš. To jim zelo dobro uspeva in prav zato so v zgornjem delu lestvice. Pred prvim zasledovalcem imajo dovolj veliko točkovno razliko. Ker popuščanja ne poznajo, jim to omogoča manj stresno delo. Njihovi navijači predstavljajo še dodatno vzpodbudo moštvu, doma in na gostovanjih. Sočasno izboljšujejo še pogoje za delo, ne bojijo pa se moštvu priključevati tudi igralcev iz lastnega mladinskega pogona.
Domžale, Triglav, Tabor Sežana in Bravo. Med Bravom in Domžalami znaša razlika 8 točk. Takšna je tudi razlika Domžal, do Mure na 5. mestu (zgornji del lestvice). Težko je napovedovati, toda menim, da so v tej skupini lahko samo Domžale bolj mirne, od ostalih. Padec v spodnji del lestvice je bil prehiter, nenačrtovan in zato tudi nepričakovan. Toda kredita iz preteklih let, ne bodo zapravljali in pričakovati je, da bodo Domžale spomladi vsakemu zahteven nasprotnik.
Ostala tri omenjena moštva (Triglav, Tabor in Bravo), ločijo samo tri točke. Vsak njihov nastop (še posebej medsebojni), bo lahko že precej odločilen. Prednost le dajem Triglavu, zaradi svojega pristopa, uveljavljanja svojih mladih igralcev, v upanju, da si ne bodo več privoščili takšnega spodrsljaja, kot je bil Aluminij. Klub se stabilizira, kar ne gre čez noč. Reflektorji (nočne tekme) pa bi morali biti izhodišče za še boljši Triglav.
Tabor in Bravo, imata svojo račun, v borbi za obstanek. Veliko bosta za ta cilj storila že v tem prehodnem obdobju. Izpad iz lige namreč lahko prinese veliko več težav, kot je prisotnih trenutno, še posebej, če je premalo lastnega potenciala.
Rudar. Težka borba ga čaka v nadaljevanju prvenstva. Obupali še niso. Razlika do najbližjih zasledovalcev je velika. Tri zmage zapored in trije porazi najbližjega, ki ga želijo ujeti, je sicer možno in tudi uresničljivo. Ampak. Težko bo.
Janez Zupančič