Zaradi preložene tekme med Domžalami in Muro, je ta krog nekoliko okrnjen. Pričakovati je bilo, da ne bo odigran tudi derbi med Mariborom in Olimpijo (zaradi evropskih nastopov), vendar do tega ni prišlo.
Po končanih tekmah tega kroga, se bo največ govorilo o večnem derbiju. Z igralcem manj, že na začetku tekme, je sicer ta tekma dobila svoj razplet, ki pa je veliko bolj ugoden za Olimpijo. Posebnih presenečenj ni bilo. Dogajanja so bila različna, to pa je vsekakor značilno za šport oziroma nogometno igro.
Kot že običajno, ta zapis (ocena) predstavlja moj pogled na naše prvenstvo.
- CELJE : ALUMINIJ 0 : 0 (0:0)
Uvodna tekma 3. Kroga, je razočarala. Po vseh kriterijih pa bi morala biti podoba povsem drugačna. Aluminij je prihajal v Celje s polnim izkupičkom v prvih dveh krogih, Celjani, pa so uvodoma osvojili samo 1 točko in so bila njihova pričakovanja zagotovo višja. Igralcem seveda ne gre očitati volje in želje. Toda napak je bilo tokrat preveč, daleč nad nivojem, ki je lahko prisoten na prvoligaškem tekmovanju. Posebej to velja za Celjane, ki so igrali z »zavoro«. Njihove tekaške in igralne sposobnosti, so precej nad pokazanim v tej tekmi.
Kljub temu pa so v Aluminiju verjetno vseeno zadovoljni. So še vedno neporaženi, povsem v vrhu lestvice. Razen tega pa so bili v tej tekmi po priložnostih precej boljši od domačinov. Že v 1. minuti bi njihov napadalec Štor moral izkoristiti izjemno priložnost, po veliki napaki mladega Zaletela. Bil je sam pred golom. Tudi v 2. polčasu so imeli gostje več priložnosti (eno ponovno Štor), toda gola niso znali doseči in tekma se je končala najbolj nepopularno za gledalce.
- TRIGLAV : RUDAR (2:1)
Triglav je slabo začel tekmo, Rudar pa ni znal izkoristil izjemnih priložnosti. Toda iz minute v minuto, so se začele kazati vrzeli v obrambi gostov. Luka Majcen je zadel za 1:0, po podaji Arh-Česna, z leve strani. Prelahko je izpadel zadnji desni krilni igralec (Filipović), v sredini pa je mladi Vošnjak reagiral povsem zgrešeno. Namesto starta proti žogi, se je oddaljeval. Majcen je rutinirano vtekel med Vošnjaka in Kašnika (tudi on je bil preveč statičen) ter domačine povedel v vodstvo. Velenjčani se seveda niso predajali. Napak pa je bilo le preveč in tako je prišlo tudi do 11-metrovke. Spet je z leve strani podal Arh-Česen. Majcen je v polnem teku preigral preveč oddaljenega Kašnika, ga nato povlekel za majico, ko je bil že pred njim. Povsem upravičena 11-metrovka. Mirno je zadel ponovno Majcen. Tudi Triglav je bil nezbran v zadnji liniji in po streljanem kotu, slabo odbiti žogi, ki je ponovno prišla do Krefla, je Črnčič v sodnikovem podaljšku lepo zadel z glavo. Velenjčani bi lahko celo izenačili. Spet prepočasna poteza v zaključku akcije in vratar Čadež, je bil spet junak.
Začetek drugega polčasa je bila iniciativa na strani Triglava, toda najprej so se veselili Velenjčani. Radiću je uspelo s svoje polovice podati natančno v globino. Tučić je stekel sam proti golu in končno le zadel. To je pomenilo tudi izenačenje rezultata. Gostje so z igralcem manj prežali le še na protinapade. Prišli so do prostega strela povsem v bližini 16-m prostora. Za strel se je odločil Škoflek. Odbita žoga je prihajala proti njemu, vendar pa je nespametno reagiral in zadel igralca Triglava, za kar je prejel rumeni karton, ki pa je ob že ob predhodno prejetem, pomenil tudi izključitev, drugo izključitev na strani gostov. Od takrat naprej pa je igralo samo domače moštvo. Kmalu so dosegli še tretji gol. Prava mojstrovina Tijanića, ki je iz igre vrgel mladega (naivnega) Lovenjaka in z levo nogo zadel desni vratarjev kot. Nato je Majcen zgrešil še nekaj idealnih priložnosti, tako, da so gostje na koncu (in z dvema izključenima igralcema), lahko bili srečni, da niso bili visoko poraženi.
Sicer pa so me pri gostih presenetile določene menjave v moštvu. Pušaver sploh ni dobil priložnosti, čeprav je desna obrambna stran Rudarja (Filipović, Vošnjak) »plavala« celo tekmo, pa tudi vstop mlajših in neizkušenih (Lovenjak, Tomašević), namesto Kobiljara in Radića ter kasneje Pljave, namesto Črnčiča, je bila samo še voda na mlin Triglava. Neizkoriščene priložnosti gostov, zato ne morejo biti motiv, da bi bilo lahko tudi drugače. Majcen je pokazal, kako se od na videz odsotnega igralca, čeprav gre za zelo zahvalnega igralca, s stalnim pritiskom na nasprotnikovo obrambo, realizira že prva priložnost, v najbolj pravem trenutku. Pa tudi statistična primerjava s pretekle sezone, je dovolj jasna, za igralca (Majcen, Radić), ki sta bila na tej tekmi, grafično prikazana na identičnih igralnih mestih. Majcen 2,78 krat hitreje doseže gol, kot npr. Radić.
Zmaga Triglava v prvi tekmi nove sezone na domačem igrišču, je zelo pomembna za nadaljevanje sezone. Zasluženo.
- BRAVO : CHERYBOX TABOR 1 :0 (0:0)
Zelo razmočen teren je napovedoval drugačno tekmo. Toda dvoboj novincev v ligi, je imel tudi izhodišča, ki jih je bilo nujno upoštevati. Tabor je imel na svojem kontu že tri točke, Bravo pa še nobene, vendar pa določeno dobroimetje, tri dosežene gole na gostovanju pri Muri, v 2. krogu. Domačini so tekmo začeli odločno, nikakor pa jim ni uspelo zadeti gola. Streljali so veliko število kotov. Gostje so igrali čvrsto in agresivno, v obrambi je kraljeval visoki Nemanić, ki pa je bil zaradi prekrška izključen. Gostje so izgubili pomembnega igralca v obrambi, z igralcem manj pa je bilo težko verjeti, da bodo lahko zdržali brez prejetega gola, do konca tekme. Približno 10 minut po izključitvi se je zgodilo. Po odlični podaji Ihbeisheha, je atraktivno z glavo zadel Mensah. To je bila res odlična in na takšnem (razmočenem) igrišču edino pravilna reakcija igralca. V letu je z glavo zabil žogo v mrežo, dosegel pomemben in odločilen gol na tekmi, ki je domačim prinesel prve tri točke.
Gostje, kljub precejšnji premoči Brava (število kotov, posest in streli na gol), niso bili povsem brez možnosti. Prišli so do priložnosti, ko bi lahko celo povedli, ali izenačili rezultat. To se ni zgodilo in domači so se veselili zaslužene zmage.
Pohvalno je, da sta novinca začela osvajati točke in s tem dovolj jasno napovedala, da se ne bosta predajala na lahek način.
- MARIBOR : OLIMPIJA 0 : 0 (0:0)
Po dogajanjih na tekmi, bo tudi tokratni derbi, še nekaj časa na tapeti. Gre predvsem za zgodnjo in neupravičeno izključitev igralca Olimpije Maksimenka. Če je že bil izključen, potem bi si pot v slačilnico zaslužil tudi najmanj 1 igralec Maribora, že v 1.polčasu. Prekršek je bil sicer nepotreben, saj sta bila zadaj še dva obrambna igralca Olimpije, ki bi z lahkoto zaustavila Mešanovića. Ta je teatralno odigral prekršek, se prijel za napačni del udarca v nogo (če je sploh bil) in se valjal, kot, da gre najmanj za zlom noge. Kakšna je bila moč prekrška, je bilo jasno takoj po prejemu čudežnega razpršila.
Derbi je zaradi izključitve seveda dobil drugačen potek, v nadaljevanju. Težko pa se je znebiti vtisa, da bi moral prvoligaški igralec (Putinčanin), v 20. minuti natančen predložek spremeniti po strelu z glavo v vodstvo Olimpije. Tudi kasneje je Olimpija še imela priložnosti. Po prostem strelu Jurčeviča, bi moral biti bolj zbran Menalo in žogo samo še potisniti v mrežo. Še boljšo priložnost je imel Vukušić. Namesto, da mirno reagira in samo še podaljša pot žogi v mrežo, po lepo izvedenem prostem strelu (kombinacija treh igralcev), je poskušal zadevo reševati s strelom v padanju in je zato slabo zadel žogo.
Za Olimpijo je bil ta derbi odličen test igre v obrambi, s hitrimi protinapadi, pri katerih je nad Mariborom visela grožnja, da bodo kljub igralcu več, lahko prejeli gol. Maribor je bil nasprotno največkrat nemočen. Priložnosti so bile bolj plod nekaterih napak Olimpije, pri podajah, slabšem izbijanju žoge, itd. Vsi poskusi kombinatorne igre Maribora, ali izdelanih akcij, so šli v prazno. Slabe podaje pred gol, s krilnih položajev, slabo sprejemanje žoge, napačne globinske podaje. Skratka, kar določena nemoč Maribora. To se je odrazilo tudi pri odstotku posesti žoge (samo 53:47, v korist Maribora, z igralcem več), sicer precej več strelov proti golu, pri katerih pa vratar Vidmar ni dovolil nobenega presenečenja. Vsak malo bolj izdelan poskus, ali strel, pa so igralci Olimpije pravočasno blokirali.
Olimpija je pokazala, da tudi najbolj zahtevno tekmo, celo z igralcem manj pripelje uspešno do konca. Vse čestitke. Zaradi velikega števila tujcev, mora veliko rotirati in na tribunah morajo ostati, ki bi moštvu še dodali vrednost. Izključitev Maksimenka, pa je v včerajšnji tekmi zahtevala še dodatno žrtev, Savića, ki bi zagotovo večkrat premešal Mariborsko obrambo in akcijo zaključil sam, ali pa podal boljše postavljenemu igralcu.
Tudi Maribor je rotiral, po vsej verjetnosti zaradi povratne kvalifikacijske tekme za Ligo prvakov, toda odsotnost Peričića, se ni poznala toliko Mariboru, kot zgodnja izključitev Olimpiji. Po mojem mnenju se bo moral Maribor zamisliti nad stanjem. Zelo opevana in kvalitetna okrepitev Mešanović, je namreč v dveh sezonah spravil (dosegel) skupaj samo 16 golov (vsako sezono po 8), medtem, ko jih je mladi Mlakar, ki je odšel v tujino (v 2. ligo-posojen), dosegel v pretekli sezoni 13, z manj odigranimi minutami. Tudi mladega Mulahusejnovića (letnik Mlakarja-1998), ki je vstopil v igro,včeraj proti koncu tekme, ni nikjer na pravi sceni. Legendarni Tavares (ta je res zapustil v Mariboru in Sloveniji, odličen vtis), težko zmore še kaj več, zato bodo morali iskati nove rešitve. Imeli so (imajo ga še) odličnega mladinca (Matko), ki je v Bravu, v treh tekmah dokazal, da bi moral v Mariboru igrati prvega človeka v napadu. Maribor se je odrekel še drugim (Dervišević, Bajde). Uradno razlogi niso poznani. Ni pa dvoma, da jim nekatere, že zasidrane okrepitve, ne sežejo do kolen.
Olimpija ne sme več narediti podobne napake. Trenutno imajo potencial, ki je nad Slovensko ligo in v takšni sestavi, morajo ponuditi permanentno več priložnosti mladim igralcem. Valenčič že dobiva več priložnosti, malo manj Kadrić in drugi. Toda naslednje tekme in morebitna prodaja kakšnega igralca iz sedanje prve garniture, bo ta možnost večja. Mladi pa morajo biti tudi strpni in vsak dan trdo delati-trenirati.
Veliko bo še pisanja in komentarjev o tej tekmi, kar sem že omenil. Zaključim lahko, da je Olimpija več kot zasluženo osvojila točko, z igralcem manj. Sodnik Jug, pa bi z uporabo istih kriterijev, že v 1. polčasu lahko vzpostavil igralsko ravnotežje na igrišču.
- DOMŽALE : MURA – preloženo na 12. 09.2019
Zaključek
Verjetno bi bilo smiselno, da bi bil derbi med Mariborom in Olimpijo odigran kasneje, npr. v mesecu septembru. Obe moštvi imata v prihajajočem tednu na sporedu evropske tekme. Maribor težjo (kljub zmagi), Olimpija lažjo (?), po neodločenem rezultatu in dveh doseženih golih, v gosteh. Tokrat bo imel Maribor dan počitka manj, pa še potovanje na Švedsko, Olimpija pa dan počitka več in tekmo doma, torej brez potovanja.
Interes nogometne javnosti, predvsem pa uspešnosti slovenskih klubov pa je, da se v Evropi zadržijo čim dlje. Če bi bili v polnem tekmovalnem ritmu, potem je še mogoče razumeti, da je kontinuiteta igranja prednost, ker pa je naše prvenstvo šele na začetku, velike obremenitve (predvsem potovanja) lahko pustijo določene posledice (utrujenost, itd.). Maribor se je včeraj zelo trudil premagati Olimpijo in v tekmo vložil veliko (morda tudi dodatne) energije. Podobno je bilo z Olimpijo, saj je imela skoraj celo tekmo igralca manj. Verjetno je danes komu žal, da tekma ni bila preložena. Manjkalo je skoraj 6.000 navijačev, morebitne druge posledice pa bodo prišle na površje kasneje.
Ta krog je bil nepopoln. Domžale in Mura nista igrala. Domžale se v miru pripravljajo na povratno tekmo na Švedskem. Potrebno jim je želeti uspešen nastop. Enostavno si zaslužijo nagrado-napredovanje, saj so zadnja leta nepopustljivi, vedno v samem vrhu našega prvenstva.
Takšna popotnica velja tudi za Maribor in Olimpijo. Uspešni nastopi bodo dodaten kamenček v mozaiku uspešnosti slovenskega nogometa v Evropi. Ne smemo se zadovoljiti samo z napredovanjem v kvalifikacijah. Nehote (zaradi razpleta v svojih ligah), se v teh skupinah morajo pojaviti tudi zelo kvalitetni klubi. Cilj je napredovanje v skupinski del, srednjeročni cilj pa mora biti nastop v zaključnem (spomladanskem) tekmovanju evropskih lig.
Janez Zupančič