- Uvod
Krog pomembnih dvobojev in odločitev tako za vrh, kot spodnji del lestvice. Glede na trenutno pripravljenost in tudi dosežene rezultate, so bili nekateri rezultati pričakovani. Povsem drugače pa je bilo s tekmo v Ljubljani, kjer si Olimpija ne bi smela privoščiti takšnega spodrsljaja. Tudi v Kranju se Triglavu ni izšlo. Klonili so pred Taborom in ta si je že zagotovil obstanek vligi. Kljub delnemu spodrsljaju Domžal, so možnosti Triglava minimalne. Kvalifikacije za obstanek v ligi so največja realnost, kateri je potrebno nameniti vso pozornost. Veliko naporov je bilo vloženo za stabilizacijo kluba, izboljšanje pogojev za delo ter skrbi za mlade, doma vzgojene igralce, da si je težko predstavljati izpad iz lige. Graditi pa morajo na tem, da so sposobni zaigrati dobro in seveda to dokazati na igrišču.
Bode pa v oči razmišljanje oziroma nespametne poteze nekaterih igralcev v ključnih trenutkih tekme in sicer :
- izključitev Vujadinovića v Domžalah, pri vodstvu domačih z 1:0,
- izključitev Gajića v Kranju, v obdobju, ko je Triglav poskušal vse za poln izkupiček,
- izključitev Samardžića v Ljubljani, ko je Olimpija poskušala vse, da vsaj izenači rezultat na 1:1.
Igralci bi se morali zavedati, da so prejeli že 1 rumeni karton in se v največji meri izogibati ostrim startom, ugovarjanju, itd.
Prvenstvo bo kmalu zaključeno, zato, kot vse igrane tekme od 1.kroga dalje, še moja ocena tega 33.kroga.
- Domžale : Bravo 1 : 1 (0:0)
Darilo gostujočega vratarja ob sicer šolskem voleju Jakupovića je zagotovilo vodstvo Domžalam, ki so imele v tej tekmi zagotovo samo en cilj, zanesljivo zmago, ki bi jim rešila kar nekaj skrbi pred zaključkom prvenstva. Tudi nekoliko spremenjena prva postava gostov (dva igralca sta morala počivati zardi kazni), je odpirala več možnosti domačinom. Očitno pa je, da Vujadinović težko zdrži celo tekmo in tudi tokrat je bil spet izključen, v najbolj neugodnem trenutku. Po vodstvu domačih so gostje aktivirali Baturino, malo pred tem pa je igrišče zapustil domači Mavretič. Zamenjal ga je Sikimić, ki za Domžale še ni zadel. Položaj na igrišču je bil vse bolj v prid gostom. Ti so po številčni premoči vse sile usmerili v napad in tudi uspeli v zadnji minuti izenačiti. Slabo je najprej posredoval Sikošek, ki sploh ni poskusil s skokom na podano žogo proti golu, vratar Mulalić je poskušal zadevo sočasno popraviti, vendar je zamujal in gostje so se upravičeno razveselili nove točke. Ta jim samo olepšuje celotno spomladansko serijo. Najbolj pomembno pa je, da igrajo lahko sproščeno, obstanek je bil zagotovljen že v prejšnjem krogu, kar je za novinca v ligi zelo lep uspeh.
- Triglav : CB Tabor 1: 2 (0:1)
Želja zmagati je bila v vrstah domačih velika. Samo zmaga je zagotavljala bolj odprto nadaljevanje prvenstva in želeno uvrstitev, boljšo od 9.mesta. Ni se izšlo. Gostje so celo prvi povedli in postavili domače v še težji položaj. Do zaključka 1.polčasa ni bilo kaj posebno otipljivega, razen tega, da je bilo več videnega s strani gostov. V nadaljevanju pa le prava igra Triglava. Milanić je ponovno zadel z glavo po streljanem kotu (Nemanić ga je samo za trenutek izpustil). Milanić pa bi lahko bil veliki junak. Zadel je še enkrat, toda sodnik je gol razveljavil, zaradi prepovedanega položaja, še en odličen strel z glavo, pa mu je vratar Rener s panterskim skokom preprečil. Potem so gostje zgrešili nemogoče. Odlično so odigrali, s kratkimi pasovi in Stevanović je povsem sam, neoviran iz neposredne bližine potisnil žogo mimo gola. V odločilnih trenutkih tekme pa si je domači igralec Gajić prislužil izključitev ter na ta način olajšal gostom branjenje ter hitre protinapade, od katerih so enega tudi izkoristili in s tem prizadejali Triglavu grenak poraz.
- Maribor : Celje 1 : 2 (0:2)
Kalkulacije z moštvom običajno ne dajejo rezultatov. Nujne menjave, ki jih je potrebno opravljati zaradi kazni in poškodb pa praviloma ne smejo preveč prizadeti standardnega moštva. Še posebej velja v primerih, ko odgovorni javno izpostavljajo, da imajo »dolgo klop« (dve skoraj enakovredni moštvi, pa še kakšen dodatek). Maribor očitno preveč rotira. Sežanske rane niso bile majhne. Nasprotnik pa moštvo, ki trenutno leti. Celje je sicer zaradi odsotnosti Kerina opravilo minimalne spremembe v moštvu in to se je vsaj malo poznalo tudi v njihovi igri. Kljub temu pa so zadeli v pravem času. Najprej sicer s pomočjo avtogola (nesrečno je zadel z glavo Bajde), nato pa Maribor ni imel igralca, ki bi Vizingerju preprečil prosto pot od sredine igrišča do kazenskega prostora. Sledil je natančen udarec in zanesljivo vodstvo gostov. Ti so v nadaljevanju prepustili iniciativo domačim, vendar pa razen znižanja rezultata na 2:1, Maribor ni uspel storiti več. Že pred znižanjem rezultata je imel izjemno priložnost Santos. Moral bi zadeti. Žogo je imel povsem na glavi in tudi celoten gol, res malo s strani, toda povsem blizu gola. Točke so zasluženo odšle v Celje.
- Olimpija : Aluminij 0 : 1 (0:1)
Olimpija je imela za to tekmo vse znano. Potrebno je bilo le zmagati in razlika štirih točk prednosti pred Celjem (Maribor je odpadel), bi za zaključek prvenstva veliko pomenila. Toda zgodilo se je prav to, da je Olimpija klonila na svojem igrišču in s tem položaj pri vrhu spet postaja zelo zanimiv.
Aluminij je presenetil. Zelo pozitivno. V pristopu so bili podobni tistemu prerojenemu, discipliniranemu in organiziranemu moštvu pred korono. Igrali so tudi primerno agresivno in nekatere igralce Olimpije skoraj povsem izločili iz igre. Predvsem pa Olimpija ni bila prava. Njihova igra je bila preveč individualna, manjkali so hitri prehodi po odvzeti žogi in to je bilo dovolj, da niso bili v stanju pripraviti nobene resne priložnosti vsaj za izenačenje, čeprav je bila zmaga bolj potrebna. Pričakovalo se je, da bo Aluminij fizično padel. To se ni zgodilo. Fanatično so se borili, prišli tudi do igralske prednosti. To pa je (tudi nepotrebno, nepremišljeno in neodgovorno) izničil izključeni Matjašič. To na končni razplet tekme ni vplivalo. Aluminij se je upravičeno veselil zmage, Olimpija pa bo morala svojo pravo vrednosti dokazati na dveh gostovanjih, najprej v Murski Soboti, nato pa še v zadnjem krogu, v Celju.
- Rudar : Mura
Rudar je tudi tokrat odigral simpatično in brez nepotrebnih napak. Ponudila se je možnost tudi za zmago, vendar je kapetan Trifković zgrešil 11-metrovko. Mura očitno malo popušča. Trener Šimundža po uspehu v pokalnem tekmovanju precej spreminja svoje moštvo. Priložnost dobivajo praktično vsi. V največjem miru oziroma brez kakšnega posebnega pritiska lahko že med prvenstvom delajo selekcijo za naslednjo evropsko in domačo sezono.
Priložnosti so imeli eni in drugi. Kljub zastreljani 11-metrovki je končni rezultat najbolj realen.
Zaključek.
Torej ta krog je bil že krog pomembnih odločitev za sam vrh in dno lestvice. Treba pa je počakati vsaj še 34.krog in morda bodo skoraj vsi dvomi že odpravljeni.
Janez Zupančič