0.  Uvod

Veliko zadovoljstvo in veselje na eni strani, žalost in apatija na drugi strani. Tako se je zaključilo naše nogometno prvenstvo. Celjani so zasluženo slavili. Njihova statistika ne laže :

  • najučinkovitejši napad,
  • najmanj prejetih golov in s tem najboljša razlika med prejetimi in doseženimi goli,
  • najmanj porazov,
  • daleč najboljše moštvo spomladanskega dela prvenstva,
  • v odločilnem spomladanskem delu so v pravem trenutku premagali oba svoja največja nasprotnika (Olimpijo in Maribor), kot gostje,
  • s sedmimi neodločenimi tekmami, so ob najmanjšem številu porazov, so potrdili kontinuiteto uspešnih iger,  kar je vedno rezultat ustreznega strokovnega dela, v daljšem obdobju z ustrezno selekcijo, zanesljivo pa tudi s trdim, nepopustljivim  delom. Večina klubov je v obdobju koronavirusa, izpostavljala probleme, težave in še marsikaj. Tega s celjske strani ni bilo slišati. Še enkrat bom zapisal. Korona obdobje je omogočalo tudi individualno  dvig telesne pripravljenosti na najvišji nivo. Brez video nadzorov, itd., kajti posameznik, profesionalec je dolžan najprej poskrbeti zase in primerno oddelati vse potrebno.

Odmor je bil za nogometaše res kar dolg (krajši brez tekem, kot smo ga imeli mi v času igranja v Yu ligi) in kot kaže je ta odmor nekatere tudi presenetil, verjetno računajoč, da se prvenstvo celo ne bo nadaljevalo in bodo sledili samo še avtomatizmi z vidika zagotavljanja pravic do naslova po trenutnem stanju, ali za izpadanje s povečanjem lige.

Veliko je bilo mogoče prebrati in tudi zaslediti o »problemih«, mnogo manj pa  pozitivnega. Morda je kakšen končen rezultat, ali drugačna uvrstitev od napovedi pred začetkom prvenstva, ali tekom prvenstva, ob tem realen. Šport je pri tem zelo krut. Šteje le rezultat. Rezultat pa je praviloma seštevek načrtnega in organiziranega dela. Ni opravičevanja (saj niti ne koristi), ampak le vlaganje stalnih naporov v izboljšanje in korekcije, kar je slabšega in je možno korekcije. Prevelika zaverovanost v občasne utrinke, je pogubno. Če nisi realen te realnost povozi že v naslednjem trenutku. Imeti moraš (ne glede na vse) svoje mnenje, svoje prepričanje seveda če temelji na ustreznih dejavnikih, če gre za objektivno primerljivost. Navdih. Ko ti gre (stabilno in standardno moštvo –sem štejem najmanj 18 igralcev, praviloma pa najmanj 22), gre tudi v težkih trenutkih in situacijah. Žoga te hoče, preprosto rečeno. To je v tem prvenstvu krasilo Celje in na koncu se jim je izšlo veliko lepše, kot pa so na začetku sezone javno napovedovali.

Ostale tekme tega  kroga so bile bolj, kot nujno zlo. Le Mariboru in Muri so bile nogometne karte zelo naklonjene. Maribor je z visoko zmago v Kidričevem potisnil Olimpijo na 3.mesto, Mura pa je z zmago v Sežani in ob porazu Aluminija, skočila na 4.mesto in s tem na najboljši možni način potrdila svojo uspeh v pokalnem tekmovanju, ki ji zagotavlja nastop v evropskih tekmovanjih.

Olimpija je vse zapravila že v izjemno slabih zadnjih štirih krogih

Moji pogledi na vse tekme tega kroga.

Tokrat sta bili v direktnih prenosih na sporedu le dve tekmi. Tekma v Kidričevem in odločilna tekma v Celju. Pričakoval sem, da bodo kasneje le dostopni posnetki še drugih tekem na katerem od TV programov. Nič nisem našel in tudi ne iskal, kajti ostale tekme tokrat niso imele več velikega pomena, zato bo kratka ocena podana le na osnovi skrajšanih video posnetkov.

  1. Aluminij : Maribor 1 : 4 (0:0)

Prvi polčas ni kazal takšne razlike, kot jo je Maribor dosegel po zadnjem sodnikovem žvižgu. Aluminiju spomladi res ni šlo. Po končanem jesenskem delu so bili na 2.mestu. Samo v spomladanskem delu pa na skromnem 8.mestu, skupaj pa na 5.mestu, kar se seveda še vedno lahko šteje med zelo dobro uvrstitev.

Maribor je v tej tekmi odločno iskal zmago, ki mu je na koncu zagotovila skok na 2.mesto. Vsak doseženi gol Maribora je bil po svoje zanimiv. Izpostaviti pa je treba 3. in 4.gol, ki sta bila dosežena po bliskovitih akcijah. Obakrat je sledila natančna (in tudi prava ter pravočasna) podaja v prazen prostor, oba strelca (Bajde in Kronaveter) pa sta zaključek realizirala s pravočasnim in hitrim vtekanjem ter natančnim strelom. Takšnih golov je verjetno Mariboru manjkalo v prizadevanjih, da bi bil njihov končni uspeh lahko celo šampionski.

  1. CB Tabor : Mura  1 : 2 (1:0)

Domači so zanesljivo pričakovali več, najmanj pa poraz v zadnji tekmi pred svojimi navijači, v sezoni, ki so jo zaključili z zanesljivim obstankom v ligi. Prvi polčas so dosegli prednost, vendar pa so nepopustljivi Muraši prav v zadnji minuti dosegli svoj cilj, zmagali in se ob porazu Aluminija povzpeli na 4.mesto.

  1. Domžale : Triglav  2 : 1 (1:0)

Obe moštvi sta tekmi začeli v precej spremenjenih postavah, pretežno z mlajšimi igralci, ali igralci, ki so manj igrali tekom celega prvenstva. Triglav pa je razumljivo dal počitek večini tistih, ki so celo prvenstvo nosili glavno breme. Čakata ga še dve dodatni tekmi za obstanek v ligi z Gorico. Važno je, da so tudi v Domžalah zadeli, ne glede na končni poraz, saj bo tudi v prvi kvalifikacijski tekmi na gostovanju pomemben vsak gol.

  1. Bravo : Rudar  1 : 1 (0:1)

Tako velik uspeh, ki so ga dosegli kot novinci, je tudi na tej tekmi »prispeval«, da Bravo ni bil na polno. To so Velenjčani izkoristili tudi povedli ter držali zmago skoraj do zadnjega trenutka tekme. Toda domači niso dali priložnosti, da bi Velenjčani prav proti njim, prav v zadnji tekmi dosegli prvo zmago. Z dodatno točko je Bravo postavil piko na i svojim preteklim dosežkom, ki imajo v spomladanskem delu kar najvišjo oceno. Bravo je druga najboljša ekipa spomladanskega dela prvenstva (takoj za Celjem). Iskrene čestitke igralcem, strokovnemu vodstvu na čelu s trenerjem Grabičem ter vodstvu kluba.

  1. Celje : Olimpija 2 : 2 (1:0)

FINALE. Tudi scena na stadionu je bila kar na nivoju, kljub ukrepom, ki preprečujejo udeležbo večjega števila navijačev.

Najprej o tekmi kot celoti. Razen uvodnega in povsem razumljivega tipanja, je potrebno to odločilno tekmo za naslov državnega prvaka šteti v zelo ozek okvir najboljših, če ni bila kar najboljša.

Zaradi slabih rezultatov v zadnjih krogih je Olimpija odšla na gostovanje s težkim bremenom. Potrebna je bila zmaga, Celjanom pa je že neodločen rezultat zagotavljal slavje. In to se je tudi zgodilo. Toda, kako ?. Bagnack si res ne bi smel privoščiti tako katastrofalne napake. Verjamem pa, da je trener domačih Dušan Kosič analiziral več tekem Olimpije in igral tudi na karto prepogostih napak v ožji obrambi Olimpije. Ta ni bila prva Bagnackova. Tudi njegovo občasno počasno igranje in podaje v zadnjem trenutku soigralcu, so orožje na katerega se je splačalo staviti, še posebej, ker je za Celje značilno, da znajo organizirano z več igralci pritisniti nasprotnika na njegovi polovici. Niti hitrost Bagnacka, niti poskusi drugih, da preprečijo prodor in strel Vizingerja, niso pomagali. Kerin je odbito žoga vratarja Vidmarja lahko samo še potisnil v mrežo. Prednost Celja in približevanju naslovu prvaka je bilo vse bliže.

Olimpija je v drugem polčasu povsem obrnila igro. Spet se je izkazal Elšnik z lepim izenačujočim golom. Toda to še ni bilo dovolj. V pričakovanju, da ob precejšnji premoči Olimpija doseže vodstvo, so ponovno zadeli Celjani. Ponovno Vizinger. Obramba Olimpije bi morda lahko reagirala boljše. Potem pa je spet stopil na sceno Elšnik in z izenačujočim golom vlil kanček upanja za Olimpijo. Ostalo je še 15 minut. Bile so to res težke minute za Celje, vendar pa so prišli vmes do izjemne priložnosti (Kerin). Tokrat ni zadel, uspelo pa ni niti Olimpiji, kljub popolni premoči. Zadnji sodnikov žvižg je vse Celjane spravil v pravi in zasluženi delirij. Do sedaj bolj prepoznavno rokometno  Celje, je dobilo tudi nogometnega državnega prvaka. ZASLUŽENO. ISKRENE ČESTITKE IGRALCEM, STROKOVNMU VODSTVU NA ČELU Z DUŠANOM KOSIČEM IN VODSTVU KLUBA.

Prvenstvo je pripadlo daleč najboljšemu moštvu v spomladanskem delu prvenstvu in moštvu, ki je najmanj nihalo v celotnem prvenstvu.

Zaključek

Prvenstvo je zaključeno. Pohvalno je, da je NZS vztrajala. Na zelenici je bilo to prvenstvo odločeno in samo to velja. Koliko pa so določena moštva in igralci storila, da tudi koronavirus ni na njih vplival, je stvar klubske presoje.

Ne motim se (le ponovno bi moral preveriti). Iz Celja in tudi Brava (najboljši spomladanski ekipi) ni bilo slišati nobenega pesimizma glede novih priprav za nadaljevanje prvenstva, razen, da so razmere (dolžina potrebnih priprav) za vse enake.

Ni dvoma, da so manjkali gledalci, saj se nogomet igra tudi za njih. Ker pa nekatere države  sploh niso nadaljevala prvenstev, smo pri nas vseeno na boljšem.

Tudi dopusta bo bolj malo. Bo pa zato podlaga (fizična) boljša in novo prvenstvo bo spet zanimivo. Pa ne pozabimo. Hitro bodo na sporedu tudi evropske tekme. Na delu bo tudi naša reprezentanca. Spet se bo pestro in zanimivo.

Če mi v tem prvenstvu ni ušla nobena tekma, o vsakem krogu pa sem še nekaj svojega (za svojo dušo) zapisal, se bom tega lotil tudi v novem prvenstvu.

Še pred tem pa sledi tudi krajša analiza in ocena posameznih klubov, pogled na slovensko nogometno stroko (pojavile so se določene negativne ocene) ter problem kvalitetnega nadgrajevanja in vključevanja mladih igralcev v članska moštva.

Janez Zupančič

p.s.: prispevek ni lektoriran.