Včeraj smo v Stražišču odigrali še preloženo tekmo 12. kroga z Ilirijo iz Ljubljane. Z zasluženim izenačenjem v sodnikovem podaljšku, po vodstvu gostov, ki so od 19. minute naprej igrali z igralcem manj, smo samo še dodatno potrdili jesenski naslov in si ustvarili pred današnjim nasprotnikom 4 točke prednosti. Še enkrat vse čestitke fantom za ta jesenski del.
Sicer pa smo tekmo začeli dokaj oslabljeni. Manjkali so nam Tabot, Levstek in Božičič. Kaj bi prav včeraj pomenil vsak od navedenih igralcev, ni potrebno navajati in naj ostane bolj moja ocena, kot pa presoja s strani drugih. Zelo so manjkali, saj je bilo potrebno opraviti določene prerazporeditve igralcev. Manjkala je določena dodana vrednost in s tem tudi pričakovan oziroma načrtovan učinek v končnici napada. Vsak naš igralec je sicer korektno opravil svoje delo na igrišču, ampak zmanjkalo pa je prav toliko, da v tej tekmi nismo osvojili polnega izkupička.
Takšne priložnosti, proti tako motiviranemu, tekaško in tehnično kvalitetnemu nasprotniku (na kar se je opozarjalo), se ne smejo zapravljati. Imeli smo igralca več (70 minut). Potrebno bi bilo igrati strpno, kombinatorno, s kratkimi pasovi. Seveda to zahteva veliko igre brez žoge, igro v obeh fazah, vseh igralcev, kajti do vstopa Laloviča (škoda, ker tako malo trenira), nismo imeli nobene možnosti v igri z dolgimi podajami. Doseženi gol, ki je bil prava mojstrovina, pa je zaradi igranja v sodnikovem podaljšku bil začet sicer po dolgi, visoko podaji Ajdovca proti kazenskemu prostoru, kjer je Lalovič sprejel žogo prsa, jo spustil (čeprav obkrožen z branilci) na tla, idealno po tleh podal Kotniku, ki je izvrstno podal pred gol in na drugi stativi je pravilno in pravočasno utekel izkušeni kapetan Robnik in z glavo zabil žogo v mrežo. Prava šolska akcija, prisotna pri nas, dan pred tekmo (in na več treningih), le da se izvaja po tleh. Zasluženo, več kot zasluženo izenačenje in tokrat popolna sinhronizacija ter timing, sodelujočih igralcev v tej akciji. Te bi morale prevladovati, vse od izključitve igralca nasprotnega moštva, kar pa seveda zahteva mnogo dodatnega napora (v teku – igri brez žoge…
Ostaja pa določeno razočaranje. Prevečkrat nismo znali zadeti v idealnih situacijah (najmanj 3 x, do prejetega gola) in sledila je kazen, s prejetim golom, 16 minut pred koncem tekme. Prejeti gol je zelo podoben golu v naši mreži v 10.krogu (Sava na domačem igrišču), golu v 11.krogu (Zagorje v Zagorju) in šteje med gole, ki jih t.i. izkušeno moštvo ne sme prejeti. Res so si preveč podobni in zato jih je potrebno objektivno ocenjevati z vidika pravilnosti oziroma nepravilnosti reakcije v ožji obrambi, pri izvajanju standardnih situacij nasprotnega moštva. Tudi na tej tekmi je bilo povsem identično, kot na preje omenjenih tekmah, na katerih smo skupaj izgubili vseh 6 točk v jesenskem delu prvenstva.
Vsekakor pa je mogoče razumeti ožjo obrambno
vrsto, ker so bile (tudi tokrat) zapravljene preveč zrele priložnosti za naše morda tudi prepričljivo vodstvo. V tekmi s kvalitetnim nasprotnikom (Ilirija je to prav gotovo bila), se je se je kljub temu težko soočiti z resnico, da v situaciji 7 naših igralcev + vratar : 4 nasprotni igralci, prejmemo gol, skoraj na gol črti (slika). Bolj razumljivo bi bilo, da gre prejmemo iz protinapada, ali na drug način (izreden udarec), kot pa smo ga prejeli npr. na tej tekmi.
Naših fantov seveda ne gre nikakor podcenjevati, toda v celoti se je potrdila ocena o kvaliteti Ilirije in njenem napredku iz leta v leto, kar lahko objektivno presojam, saj jih večino poznam iz preteklosti, iz mlajših kategorij, v katerih so igrali zelo vidne vloge, v moštvih Bravo Publikum in Interblock. Prav zanimivo je kateri igralci so bili v mladinski kategoriji na sceni, v obeh omenjenih klubih in tudi kje so danes. V sezoni 2010/11 je bil gostujoči strelec Trifkovič tretji strelec mladinske lige z 21 goli, naš Blaž Šujica pa v moštvu Interblocka osmi strelec lige s 17 goli. V moštvu Interblocka pa so takrat med drugim igrali še naslednji – sedanji prvoligaški igralci : Bajrič, Derviševič, Kapun, Lidjan, Smrtnik, Šporar, Valenčič, Vrhovec in Zajc, pri Bravo Publikumu pa Bajde. V moštvu Ilirije pa je skupaj najmanj 11 igralcev iz nekdanjih mladih selekcij Bravo-Publikuma in Interblocka.
Kljub vsem navedbam v prejšnjih odstavkih, ni mogoče mimo naše jesenske uspešnosti. Edini v vseh državnih ligah nismo doživeli poraza, prejeli pa smo najmanj golov. Točkovno pa nismo vodilni v 3. ligah, kajti moštvo Maribora B, je doživelo 1 poraz, vse ostale tekme pa zmagalo in imajo tako na skupnem kontu osvojene 3 točke več od našega moštva.
Seveda pa smo šele na polovici prvenstva, ali na pol poti do končnega razpleta. Naša pozicija na lestvici bo v vsaki tekmi izziv za naše nasprotnike in na to je potrebno računati že sedaj.
Pogled na včerajšnja dogajanja pa je jasen. Še bodo prišle tekme, v katerih, bo mogoče štela že samo ena zapravljena priložnost, ali pa 1 napaka v obrambi. Usmeritev, ali zahteve, tudi s pogledom na včerajšnjo tekmo pa so jasne. V določenih segmentih, je nujen dvig določenih sposobnosti.
Več pa v prispevku, ki bo kmalu sledil, vključno z analizo jesenskega dela prvenstva. Za vse naše tekme so na voljo video posnetki. Splačalo se bo posvetiti detajlni analizi, kajti le s prikazom dejanskega stanja posameznika in moštva, se lahko dokažejo določene zadeve, ki niso zadeva priprav na tekme (trenersko delo), ampak logična posledica dejanskih sposobnosti posameznikov in moštva, kot celote.
Res se bo splačalo. Smo prvi, zasluženo prvi, brez poraza. In takrat, ko gre najboljše, je potrebno sprejeti tudi najboljše odločitve.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj
