To so glavne značilnosti včerajšnje tekme proti moštvu NŠ Robert Koren Dravograd, kjer so fantje pokazali pravi obraz. V skladu z zahtevami so dostojanstveno odigrali tekmo v izjemno težkih pogojih in niti v enem trenutku ni bilo dvomov o našem pristopu k tej tekmi. Kljub izjemnemu naporu domačinov in čeprav smo uvrščeni bolj v spodnji del, se končni rezultat ne ujema z rezultati na kakšnih drugih tekmah.

Zmaga pa je pomembna še z enega vidika. Presežen je bil točkovni saldo iz pretekle sezone in če k temu prištejem še zmago v mladinskem pokalu Gorenjske (v lanski sezoni je moštvo pod drugim trenerjem izpadlo že v polfinalu), je načrtovano preseženo.

Ni daleč namreč lansko leto, ko sem začel delo s to selekcijo in ko je bil v prijateljski tekmi s kadeti dosežen katastrofalen poraz. Danes je to povsem drugače. Lansko leto sem napovedal, da moramo izboljšati položaj tudi v skupni razvrstitvi (kadeti, mladinci), kjer naj bi (izrečeno malo v šali, malo zares, kadeti prispevali 90 točk, mladinci pa 7). Na koncu je precej drugače. Število točk je preseženo. Delež mladinske ekipe je 33 točk, skupaj Noga Triglav 85 točk. Samo 7 točk manj je npr. v kadetski konkurenci (letnik 1995) v letošnji sezoni, osvojilo moštvo Kopra (v 29 tekmah), v sezoni 2009/2010 (takrat sem bil trener U14) pa je moštvo Kopra na 2.mestu imelo samo točko več, kot naše moštvo, zmagovalec NK Bravo pa samo 3 točke več od našega moštva. Danes znaša razlika med Koprom in Noga Triglav U16, kar 26 točk, pri čemer bo Koper odigral še eno tekmo na domačem igrišču in se razlika lahko poveča celo na 29 točk.

To so dejstva, to je realnost, tako, kot je bila realnost naše ekipe, v času prevzema, z vsemi negativnimi atributi, ki sem jih prejel s strani tistih, ki skrbijo za razvoj mladih igralcev v Noga Triglav.

In prav ta del je bil v mladinski selekciji najbolj moteč, vendar je bilo potrebno zdržati, kljub postranskemu vodenju dialogov z nekaterimi (vplivnimi) starši, igralci-dolgoletni člani klubskih selekcij in drugimi »nepogrešljivimi« sodelavci kluba. Brez res trde kože ter ob številnih ekscesih (manjšine), sem le preživel to sezono, čeprav je bila občasno moja pasivnost vidna in prepoznavna.

Ampak nič mi ni žal. Fantje (večina), so bili v zadevah izven nogometa prav prijetni fantje, Potrebno je bilo razumeti tudi njihove težave in pasivnost, zaradi določenih zadev, ki sicer spadajo v klubsko politiko. Toda treba je biti tudi pozoren in obziren do stanja v klubu in kljub vsemu delo opravljati profesionalno (redno treniranje, maksimalen pristop, strpnost, itd.).

Seveda se v končni fazi ne morem zadovoljiti z doseženim. Prvič se je zgodilo, da prevzeto moštvo ni očitno napredovalo v spomladanskem delu. V preteklih dveh sezonah je bilo to več kot očitno, z obema selekcijama U14 (sezona 2009/2010 in sezona 2010/2011)v točkovnem smislu in tudi v obnašanju=fair play (2. in 1.mesto). Škoda, da se to ni zgodilo tudi v tej sezoni s to selekcijo, vendar hipoteka preteklosti, ki je bila naložena tem fantom in s katero so me občasno tudi pisno seznanili nekateri, je bila očitno prehudo breme v lanski razporeditvi trenerjev za delo

po selekcijah. Breme so naložili meni, tisti pa, ki so imeli s temi fanti opravka v preteklosti, pa so si oprali roke. Ker pa ni mogoče zabrisati sledi 9-letnega kadrovanja in strokovnega dela, sem se po vsaki dobri igri in vsakem uspehu te mladinske ekipe, z veseljem pridružil njihovemu veselju.

»Strokovnjaki« bodo o vsem imeli svoje mnenje. Žalosti me odnos določenih fantov osebno do mene. Ta je bil celo vzpodbujen (ni pa skoraj dvoma, da je bil podprt). Vendar pa z včerajšnjo zmago, ki sicer Dravograd lahko pahne v nižjo ligo ter brez rezervnega vratarja (Pečnik, je takoj po tekmi s Krškim izjavil, da ne bo potoval v Dravograd) in tik pred zdajci še Galiča, črtam veliko stvari za nazaj (ostale pa mi bodo zapisane v srcu). To leto bo zapisano v moji dolgoletni karieri, kot najbolj črno leto, pri čemer pa je treba del negativnega bremena spada še drugam.

Zato hvala fantom za zadnji dve zmagi. Nočem se prenagliti, ampak mislim, da ta zapis pomeni tudi dokončni »dost mam« Triglava (in obrobnih iger), kar sem že povedal v nedeljo dne 10.junija nekaterim staršem moje nekdanje odlične selekcije U14.

Moji kriteriji, moje razmišljanje, moj pristop ne more biti nikoli vaški (pa ne podcenjujem nobenega kluba), še manj pa zahrbten, ali celo neiskren. Morda pa je to tudi sestavni del NOGA Triglav, v katerega pa se ne sam ne morem nikoli vključiti. Bom pa poskušal ljubiteljsko, ali pa zabavno predstaviti enoletna razmišljanja, pobude, prepovedi, itd., tistih, ki kreirajo strokovno politiko kluba. Pravi obraz je bil razgaljen v pripravah članske ekipe, na dve kvalifikacijski tekmi z Dobom, za obstanek v 1.ligi ter skrajno podcenjevalnimi članki na spletni strani kluba ter tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja.

PONOSEN SEM NA DELO V NOGA TRIGLAV.

Janez Zupančič

Trener Noga Triglav U18

(do včeraj zvečer)