Druga prijateljska tekma zapored, v kateri je bil nasprotnik vodilni drugoligaš NK Roltek Dob, se je za nas končala dokaj klavrno.
Nobenega opravičila ni za visok poraz s 4:0, ne glede na to, kako so pristale žoge v naši mreži. Družno sta si jih razdelila oba mlada vratarja (oba lahko nastopata še za mladinsko moštvo), pri čemer je resnica samo ena, da najmanj dve žogi ne bi smeli nikakor pristati v mreži. Koliko je to vplivalo na raztrgano, nepovezano igro in nemoč v posameznih linijah je malo težje oceniti, predvsem z vidika izpostavljanja posameznikov v tem segmentu, saj jih je bilo na daleč bolj težko spoznati.
Megla pa nikakor ne more biti nobeno opravičilo. Očitno ni motila gostov, ki so se tokrat predstavili v vijoličastem in tako tudi na simboličen način pokazali svojo suverenost v drugoligaškem tekmovanju, po koncu jesenskega dela prvenstva.
Mi smo bili sicer tudi malo bolj tanki. Božičič sploh ni mogel nastopiti, Nazič (eden najboljših v Radomljah, prejšnji dan), je poskušal in se tudi že ogreval, vendar ni šlo. Pirc je nastopil poškodovan, na poškodbe pa so se pritoževali tudi Stojnič ter dalj časa poškodovana Rems in Kovjenič, s katerima je potrebno res previdno, saj je za njima zelo dolg igralni odmor (napori) in bosta poskušala pri nas priti nazaj v tekmovalni ritem ter najožjo konkurenco v prvoligašu iz Domžal. Takoj je zato moral nastopiti Bernik, ki je dobil močan udarec na naši prvi tekmi s Triglavom in je šele začel trenirati.
Nesmiselno bi bilo izpostavljati kar koli negativnega. Tako v Radomljah, kot včeraj v Kranju je bilo povsem jasno. Brez ustrezne fizične pripravljenosti, brez agresivnosti ter ob slabših (prirojenih) hitrostnih sposobnosti posameznih igralcev, se je težko zoperstaviti, še manj pa biti uspešen, proti kvalitetnim nasprotnikom, kot sta bila zadnja dva. Tehnično-taktični vidik oziroma sposobnosti, pa so trenutno poglavje zase. Težko pa je kljub temu sprejeti dejstvo, da je bilo odločno povedano kako pristopiti včeraj na igrišču. Menda, ne moreta en, ali dva nesrečno-nespretno prejeta gola porušiti celotno moštvo.
Časa imamo res še kar dovolj, zato lahko še enkrat izpostavim, da mojih dilem ni več. Ne glede na vremenske razmere bo potrebno osrednjo pozornost nameniti dvigu telesne pripravljenosti določenih igralcev. Razlike so prevelike in posledice so pretežke. Igralci se morajo zavedati, da slabša telesna pripravljenost tveganje za poškodbe samo še povečuje, razen tega pa v takšnem stanju ne uboga več tudi žoga (tehnika), ob tem pa začne odpovedovati še glava (taktika), kar znajo nekateri igralci izkoristiti v verbalno opravičevanje (predvsem v napačni smeri) in s tem škodujejo sebi in moštvu.
Razlogov za paniko pa res ni. Imamo ustrezen in kvaliteten igralski fond, zato se odstopanja v zahtevah do igralcev ne morejo več tolerirati. Iskanje rešitev lahko traja največ do 23.februarja, ko se bo v razmiku štirih dni zaključil ciklus dveh preizkušenj proti prvoligašema (Krka in Domžale) in ene drugoligaške (Krško v Krškem).
V tem tednu sta poleg treningov na sporedu še dve preizkušnji in sicer v sredo ob 18.30 z
motiviranim mladinskim moštvom Triglav, v soboto pa v Celovcu z Avstrijo Celovec.
Priložnosti za dokazovanje bo več, kot dovolj, tako na treningu (najbolj), kot tudi na tekmah in vsak igralec ima možnost kar najboljšega dokazovanja, ki izhaja iz učinka na igrišču, ne pa njegove subjektivne ocene-napačne presoje.
Poseben zaključek, ali celovita analiza stanja, napovedana v včerajšnjem prispevku (izpostavljeni trije vidiki), z včerajšnjo tekmo, ostaja nespremenjena. S kvalitativnega vidika je lahko samo še slabša. Pozitivno pri tem pa je, da se bolj tiče posameznikov, kot pa skupne ocene o tem kako kvalitetno moštvo bomo imeli za prvenstvene tekme. Tu dvomov ne izpostavljam. Samo v tej smeri, z ustreznimi zahtevami nadaljujemo z delom.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj