Slaba predstava v pokalni tekmi z Gorenjskim nižjeligašem NK Polet, na njegovem majhnem in neravnem igrišču, kljub temu ne zasluži nobenega opravičila. Pokalne tekme sicer res predstavljajo določeno specifičnost in prinašajo tudi presenetljive rezultate. Zarica je lansko sezono v 2. krogu celo izpadla in tako je moštvo, katerega trener sem postal nekoliko kasneje izgubilo možnost, da se dokazuje tudi v tem tekmovanju, ki omogoča celo napredovanje do evropskih tekmovanj. Sosednji Šenčur je bil npr. v lanski sezoni na pragu vstopa v to tekmovanje. Prav zato je zelo pomembno, za prave športnike pa tudi odločilno v njihovem razvoju, da vsako tekmo vzamejo resno in odgovorno ter na igrišču konkretno potrdijo razlike, ki naj bi obstajale med različnimi rangi tekmovanja.
Res je tudi v našem primeru, da sem nekaterim igralcem preprosto prepovedal iskanje medsebojnih dvobojev in s tem preprečevanje morebitnih novih poškodb, saj so nekateri prisotni, zaradi večjega števila odsotnih igralcev, nastopili poškodovani.
To pa seveda ni opravičilo za nekatere dogodke odnos, pristop in nespoštovanje, ki se je neupravičeno pojavilo na individualni ravni igralca. Ko si enkrat na igrišču je potrebno igrati, se dokazati in če si pravi te ne more ovirati niti slabo igrišče, še manj pa nasprotnik, ki naj bi bil objektivno slabši. Prav zaradi tega svojevrstnega odnosa, je končna odločitev (pre) dolgo visela v zraku in lahko bi se tudi zgodilo, da po enem streljanem kotu domačih, celo prejmemo gol
Ker pa je (upam) moštvo oziroma velika večina le spoznala, da so opravičevanja ter »delitev« nasvetov z igrišča, napačna pot in prepoznaven alibi, je potrebno zadevo gledati predvsem s pozitivnega vidika. Ta je viden že po hitrem zasuku (po dveh zaporednih porazih : doma z Zagorjem in v gosteh z Medvodami) ter dveh zaporednih zmagah, ki so moštvo pripeljale v sam vrh, po 5-ih odigranih tekmah. Velike konkurence za sestavo moštvo res nimamo, toda red mora biti in od tega odstopanja, vsaj z moje strani ne bo. Gradimo moštvo, v katerem ima vsak posameznik vse možnosti za ustrezen razvoj. Ta pa vsekakor ni mogoč, če se na trening prihaja neredno, ali zaradi prisotnosti. Vsak trening mora imeti svojo vsebino in je lahko podrejen samo moštvu, posameznik pa s svojo prizadevnostjo in odnosom poskrbi za ritem (intenzivnost) in popolno aktivacijo sposobnosti. Tudi vsaka tekma pa ima svoje zakonitosti in zahteve in že v nedeljo proti Izoli bodo dane (kot vedno) vse možnosti za dokazovanje individualnih in moštvenih sposobnosti, pri čemer pa enostranski egoizem in ego odpade. Nasprotnik je premočan, je moštvo z nekaj res kvalitetnimi in izkušenimi igralci, zato bo potrebno veliko napora, taktične discipline, homogenega delovanja vseh na igrišču, če se želimo spet veseliti. Izhodišča niso najboljša. Poleg slabe pokalne tekme, je bilo tokrat izjemno veliko odsotnosti s treninga. Na kratek rok se to sicer naj ne bi poznalo, na dolgi rok pa je to neplanirano popuščanje v kontinuiteti dela in težave (ustrezna fizična pripravljenost ter tekmovalna sposobnost) bodo zato lahko prišle na dan kasneje.
Ampak najprej je na vrsti Izola. Gre za moštvo, ki je v preteklosti dosegalo že velike uspehe in bilo celo udeleženec evropskih nastopov. Njihovi dolgoročni apetiti so stalno napredovanje in vrnitev na stara pota. Da pa smo ob popolni angažiranosti sposobni marsikaj narediti tudi mi, ni dvoma in zato morajo biti pozitivne misli usmerjene le na tokratno tekmo. Bilo bi neodgovorno tudi s strani samih igralcev, če ne bi v jutrišnji tekmi iztisnili zadnjega atoma moči za uspeh, kajti tekma z Izolo bo ustrezna tekma za dokazovanje vsega, kar sodi na nogometna igrišča. Z uspehom bi bil trend uspešnosti v mesecu septembru pozitiven in zato res pričakujem pravo prvenstveno tekmo, na kateri bodo odločile malenkosti. Ne smemo izpustiti možnosti, da
ob ugodnem razpletu ostalih tekem, na lestvici še napredujemo. Kljub problemom, ki jih imamo, nekateri pa so celo posredno plasirani s strani in vnašajo dodaten in nepotreben nemir, smo sposobni vse to premostiti. Ali imajo nekateri celo željo, da člansko moštvo NK Zarica ne bi bilo preveč uspešno ? Morda, toda igralci, skupaj z menoj, razmišljamo drugače in moramo takšne poskuse destabilizacuje, v trenutku, ko se krivulja uspešnosti dviguje, premostiti. Ni pa prijetno in zagotovo jemlje določeno energijo, ki bo na igrišču še kako potrebna.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj