Čeprav je bila sobota bolj čemerna in tudi deževna, je za naše moštvo le posijalo sonce. Uspelo nam je zmagati v Brežicah, proti cenjenemu nasprotniku iz zgornjega dela lestvice. Predolgo je trajal skoraj popolni mrk, ki so ga fantje presekali v pravem trenutku, s pravim pristopom, odnosom, agresivnostjo in skoraj popolnim izvrševanjem dogovorjenega. Samo iskreno je potrebno fantom čestitati, za res prijetno sobotno popoldne (in s tem tudi vikend). Ni lepšega v športu, kot doživeti veselje ob doseženem golu in potem še izjemno vzdušje v garderobi. Zasluženo, več kot zasluženo. Mnogo pomeni ta zmaga, zato je potrebno te vrednote moštva (igralcev) skrbno negovati in dodatno krepiti. Na klopi sta bila z nami tudi dva igralca, ki zaradi poškodb ne bi nastopila (Hajdarevič in Kimovec), zmage pa sta se veselila toliko kot vsi ostali igralci, med katerimi je mladi Urh Košir doživel tudi svoj drugoligaški debi.
V Brežice smo odpotovali s precej spremenjenim moštvom. Za serijo negativnih rezultatov, ni ostalo odprtih veliko možnosti in eden od teh je bil tudi ponovno eksperimentiranje z začetno postavo, v kateri so bili tokrat vključeni tudi tisti, ki so je jeseni igrali manj, izvedene pa so bile tudi določene prerazporeditve. Uspelo je. Fantje so svoje delo opravili z odliko in treba je biti ponosen na njihov odziv. Zmaga je nagrada za njihovo prizadevnost, vse vložene napore, kjer je bil tokrat odstotek napak veliko manjši kot v preteklih tekmah.
Težko je bilo načrtovati premik na boljše v Brežicah. Toda kanček upanja je bil tudi v tem, da so domačini na domačem igrišču manj prepričljivi, kot v gosteh. Z maksimalno odzivnostjo vsakega posameznika v našem moštvu (res bi bilo nepravično kogarkoli posebej izpostavljati, čeprav bi si to nekateri, zaradi določenih specifičnosti tudi zaslužili), smo bili nagrajeni in tri pomembne točke so na našem kontu. To je bil pravi kolektiv, brez nerganja, brez vzvišenosti, brez podcenjevanja. Na igrišču so bili tokrat vsi usmerjeni v korektno izpolnjevanje svoje in moštvene vloge. Seveda tekma ni minila brez napak, tudi kakšne, ki bi bila lahko tudi usodna. Kljub temu pa je pozitiven odziv in brezkompromisna borba do zadnje minuta, z vrsto zelo dobrih potez, dodaten motiv in energija, za nadaljnje delo pri vadbi in na tekmah. Ne smemo se zadovoljiti. Nasprotno. Za potrebno stalno trdo delo, upoštevanje potrebnih korekcij in s tem še večjih in boljših učinkov, menim, da je ta tekma prišla še celo preje od načrtovanega (kdo bi bil lahko tak optimist in napovedal kar zmago proti odličnim Brežicam).
Utapljali smo se iz kroga v krog, vendar potopljeni še nismo bili in zato nas vreme, pogoji za delo in vsi drugi pogoji, ne smejo motiti do konca jesenskega dela prvenstva in tudi vnaprej. Prepričan sem, da bo znalo ustrezno reagirati tudi vodstvo kluba, kateremu smo s slabimi rezultati tudi povzročili določene nevšečnosti.
In če na koncu dodam še nekaj osebnega, naj poleg še ene čestitke, ki jo moram izreči fantom, od tekme v Brežicah dalje, izkazani moštveni duh, predvsem pa korektnost in spoštovanje igralcev ostane zaščitni znak članskega moštva NK Zarica. Vse je bilo tokrat ustrezno pokazano na igrišču. Takšno stanje pa bomo v prijetnih odnosih, kljub trdemu-težkemu delu samo še stopnjevali, saj nas čakajo veliki napori, za ohranitev drugoligaškega statusa. Preveč smo že izgubili. Preveč je bilo eksperimentiranja, prilagajanja in popuščanja. Pritiskom in nerealnim ocenam, ni več prostora.
Samo popolnoma homogeni lahko računamo na pozitiven trend in tega še kako potrebujemo. Brežice so pokazale pravo smer.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj