Zaključek leta je običajno namenjen ocenam doseženega oziroma realiziranim aktivnostim v tekočem letu. Dejstvo, da na tem mestu ni primerno ocenjevati internih, družinskih zadev. Vendar pa bi bilo nekorektno ne izpostaviti vsaj v grobem tudi tega segmenta. Ocena je kratka. Boljše sploh ni moglo biti. Mnogo prijetnih trenutkov v okviru družine, začinjeno z veliko skupne rekreacije z mojo najdražjo in tudi v krogu najbližjih, dolgoletnih prijateljev. Svoje pa je dodal še najmlajši vnuk. Zato naj se tudi v 2019 dogaja vse, vsaj toliko pozitivno, kot se je v letu, ki ga zaključujemo.
Na športnem področju je bilo povsem drugače. Nisem pričakoval, da bi moštvo lahko izpadlo iz 2.lige. Čeprav večinoma mladi, so imeli potencial, ki bi moral v zadnjih petih krogih zagotoviti obstanek v ligi. Korektni trener je korektno hotel tudi odstopiti (ponudil je odstop). Tega nisem mogel sprejeti in morda prevzeti (z njegovim sodelovanjem), odločilno breme, za kakšno točko več. Samo ena nam je zmanjkala, to pa je na koncu prineslo določen nogometni mrk NK Zarica, saj se je člansko moštvo preselilo kar v Gorenjsko ligo, kjer naj bi se začeli novi vzponi NK Zarica.
Zakaj ni bil sprejet odstop trenerja Pavlina. Verjel sem, da bodo našli mladi nogometaši toliko pozitivne »kemije«, da jih ne morejo presenetiti določene, morda sporne zadeve. Pet krogov do konca prvenstva, bi morali prinesti tudi dovolj skupne, sodelovalne »kemije« med igralci in trenerjem, za uresničitev končnega cilja. Očitno pa so še drugi prisotni problemi (ni jih potrebno imenovati), preprečili, da bi se sezona uspešno končala.
V vsaki negativni zadevi, je vedno tudi kaj pozitivnega. Najprej so to igralci, od katerih je znaten del uspešno nadaljeval svojo nogometno pot tako na prvoligaški, drugoligaški in tretjeligaški sceni. Nekateri so se preselili v tujino.
Škoda je samo Zarice, kajti mnogo naporov, odrekanj in še kaj je bilo v preteklih letih, da je tudi NK Zarica prišla do drugega državnega nivoja.
Toda zgodilo se je. To pa je dokončno pomenilo, tudi moje slovo od konkretnega (tekmovalnega) nogometa. Nadomestilo ga je kolesarjenje in občasno tudi igranje za veterane NK Olimpija. Dve tekmi sem spravil pod streho v letu 2018. Zahvaljujoč fizioterapiji (Tršan-Šenčur), deloma tudi zdravnikov ter seveda moji nepopustljivosti izvajanja priporočenih vaj, so bile pozabljene vse bolečine z ramenskima sklepoma. Poškodoval sem jih z delom, ki ga do poškodbe nisem nikoli opravljal. Previsoka je bila cena zdravljenja. Zastala je tudi rekreacija. Prav zato leto 2018 štejem med posebna leta. Spet sem »oživel«, spet lahko opravljam določena (lažja) dela, spet sem normalno gibljiv (čeprav posledice še vedno čutim).
Ni mogoče opisati zadovoljstva, ko si lahko ponovno (aktivno) poleg, pri dnevnih in športnih zadevah. Ni potrebno »jamrati«, le trezna presoja zmožnosti mora biti prisotna.
Poleg že omenjenih uvodnih (družinskih) zadev, mi ta vrnitev predstavlja drugo največjo pozitivno zadevo v odhajajočem letu.
Seveda pa je poškodba in manjša aktivnost imela še druge pozitivne zadeve. Če se m izpostavil nogomet, potem moram zapisati, da je več časa ostalo spremljanju televizijskih prenosov. Svetovno prvenstvo v Rusiji imam v malem prstu :
- ogled vseh tekem, dodatno še skrajšani posnetki, ali glavne značilnosti tekme,
- zabaval sem tudi z določeno analizo tekem.
Tudi naše državno prvenstvo je bilo popolnoma pod kontrolo, kot tudi Liga prvakov, Liga Evrope, glavne tekme najboljših tujih klubov v domačih prvenstvih, vse reprezentančne tekme. Kar preveč je bilo vsega. Pa tudi ne lahko. Gledati tri, ali celo štiri tekme zapored ni bilo lahko. Od sedenja, ali ležanja, je včasih že zelo bolelo.
Toda iz nogometa ne morem kar čez noč. Je pač šport, ki ima svoje specifičnosti in toliko pozitivnih dogajanj, da je vedno zanimiv, tudi, če je šlo za slabe tekme, ali kakšne izrazito dvomljive scene, ki jih tudi to jesen ni manjkalo.
Predmet moje posebne analize, so bili tudi mladi igralci v PLTS. Globalizacija na eni strani in skromna sredstva na drugi strani, prinašata še vedno precejšnje in tudi nerazumljive odločitve v Slovenski nogomet. Več o tem bo izpostavljeno v sami analizi, ki bo objavljena na tej spletni strani. Nimam nobenih zadržkov, da kaj takšnega ne bi objavil in tudi utemeljil.
Dovolj bo.
Bliža se Novo leto 2019, zato lahko zaželim samo še srečno, zdravo in uspešno Novo leto 2019.
Janez Zupančič