Serija neporaženosti oziroma serija zmag se nadaljuje. Tokrat smo to serijo nadaljevali v Medvodah, na koncu z več kot zasluženo zmago s 3:0, za katero so gole prispevali Šujica, Robnik in Božičič.
Napovedi za to tekmo na klubski spletni strani, ki je temeljila na skrbno vodeni klubski statistiki, ni bila najbolj obetavna. Zarica je zmagala v Medvodah (takrat v Smledniku), nazadnje v sezoni 1975/76, v letih, ko tudi sam o trenerskem delu sploh še nisem razmišljal, saj je tisto desetletje predstavljajo za mene zelo aktivno igralsko aktivnost na še tedanjem Yu območju. Tudi kratek pogled na preteklo sezono v 3.SNL-Zahod ni bil najboljši. Jeseni smo bili v Medvodah gladko poraženi s 3:0, razen tega pa smo morali v tej tekmi nastopiti brez dveh pomembnih igralcev, poškodovanega Jerkoviča in kaznovanega Tabota.
Naši rezultati (in igra) v tej sezoni ter dogajanja pred tekmo, pa so zagotovo dala še dodatno energijo za uspešno gostovanje. Močni smo bili tudi izven igrišča. Številni naši navijači, zelo vidni z razvito klubsko zastavo, popolno klubsko vodstvo, kot posebnost pa moram navesti tudi »Bicija« (začel je prihajati na vse naše tekme), ki se je v lepem vremenu pripeljal v Medvode s kolesom.
Odločilno je seveda kdo je v garderobi. Bili smo skoraj popolni. Jerkovič je bil med rezervnimi igralci, prišel je tudi vratar Šmajd (poškodovan odkar je prišel v naš klub, vendar je že začel s treningi), manjše presenečenje pa je bil še prihod Mateja Peternela, ki je že naš član in bomo nanj lahko računali še spomladi. Odsotna sta bila samo kaznovani Tabot (vzel si je tudi, brez dovoljenja, vadbeno pavzo) ter Žarko Dimitrov, ki v Španskem Villarrealu (ali v okolici) s pomočjo Bojana Jokiča išče (z dovoljenjem kluba) prestop v Španijo.
V garderobi pa je bilo očitno spet pravo moštvo. Začeli sicer nismo najbolj obetavno in vneto in tako so prišli najprej do najlepše priložnosti domači (kasneje so imeli še eno), vendar pa je vratar Žan Pelko, ponovno dokazal za kakšnega vratarja gre in enostavno »pospravil«, kar so mu nastavili naši igralci ter s tem odločilno prispeval k temu, da se je v res čudovitem in toplem vremenu, prebudilo naše moštvo.
Težko je vse naštevati, kot tudi težko izpostavljati posameznike, v moštvu, ki je začelo sinhrono delovati v vseh fazah igre. Že do konca 1.polčasa smo povedli z 2:0, nato pa drugi polčas ta rezultat še povišali in ob tem zapravili še veliko priložnosti. Predvsem velja omeniti dve priložnosti med 45. in 50.minuto. Najprej je žoga po streljanem kotu in strelu z glavo Dolžana iz neposredne bližine, skoraj na golovi črti zadela Stanka, nato pa je povsem samemu Šujici žoga odskočila in jo je slabo zadel ter podal do vratarja. S tem bi odpadle vse morebitne skrbi, za presenečenje. Igra je prešla povsem na našo stran in kljub prizadevanju, so bili vsi poskusi domačih zaman.
Zasluženo smo prišli do novih treh točk, ponovno brez prejetega gola in drugega kot pohvaliti fante ne preostane. Vsi si to zaslužijo brez izjeme, vključno z igralci, ki so kasneje vstopili v igro. Prejeli smo sicer 1 rumeni karton (Božičič-odvzemanje žoge s preostrim startom), kar pa ne vpliva na sestavo moštva za naslednjo tekmo. Poleg Tabota, ki je odslužil kazen, sta z včerajšnjo igro dokazala, da se povsem vračata tudi
Božičič in Jošt, Preradovič, ki je tudi vstopil pa je tako, ali tako igralec, ki se ga da uporabiti na več obrambnih pozicijah. Včeraj je odlično deloval v prehodih iz obrambe v napad in pripravi zaključka napada.
Skoraj zagotovo bomo zato za naslednjo tekmo še vedno čuvali Jerkoviča.
Povsem na koncu pa velja omeniti še sodniško trojko. Boljše in na zadovoljstvo vseh (obeh moštev, trenerjev in gledalcev), skoraj ni možno. Vse čestitke. Odlična interpretacija pravil in odločitve. Ne morem se zmotiti. Pozdravili smo se na začetku in samo čestitati je bilo potrebno na koncu.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj