Te besede je bilo v tem tednu mogoče zaslediti v več medijih, prišle pa so iz ust novega trenerja NK Olimpija iz Ljubljane. V celotnem intervjuju oziroma v povzetku tiskovne konference, je bilo še marsikaj zanimivega, kar je mogoče oziroma skoraj zagotovo aktualno s stanjem pri nas. Dejstvo, da si je že pred tem ogledal kakšno tekmo Olimpije, analiziral pa sedem njenih tekem, je bila dovolj trdna podlaga, za takšno izjavo, z vidika njegove trenerske epizode.
V nadaljevanju navajanja slabosti Olimpije se je tudi ostro dotaknil predhodnika Andreja Razdrha, saj je dejal, da je »največji problem, ker jih tega nihče sploh ni naučil prepoznati«[1]. Tu malo dvomim, da slabosti v procesu vadbe, na tekmah, na podlagi skupnih ogledov video posnetkov, tega ne bi nekdanji trener Razdrh izpostavljal, kajti prav te zahteve (slabosti, napačna razmišljanja in nato posledično napačne poteze) morajo biti vsakodnevni sestavni del učnega-trenažnega procesa. Samo na tej podlagi odklanjanje slabosti (ob nujnem upoštevanju prednosti-pozitivnih lastnosti igralcev in moštva), je mogoče oblikovati standardno moštvo ter prepoznavno igro in kontinuiteto v tekmovalnem procesu, ki je v končni fazi edino merilo za uspešnost.
Ali od tega javnega zapisa, kaj velja tudi za nas ? Zagotovo. Že brez te objavljene izjave je bilo v mnogih mojih člankih, v zadnjih dveh letih zapisano še kaj več, vljudnostno oziroma zaradi korektnega odnosa in spoštovanja do igralcev (s tistim, kar imaš, moraš pač delati, ali pa se umakni) pa redko, povsem konkretno. V amaterskih razmerah in v težkih pogojih za delo, ki jih trenutno še imamo v NK Zarica in na splošno zaradi situacije, je potrebno upoštevati, da določene zadeve nastopajo tudi spontano.
Moteče pa je samo eno. Če smo že prisotni na treningu, veljajo jasna pravila in zahteve, prav tako pa tudi na tekmi, kjer se nam žal prepogosto pojavljajo napake, ki nas drago stanejo. Zato menim, da bi se ob tej direktno citirani izjavi, igralci morali zamisliti. In zakaj ne tudi jaz ? Ni potrebno. Določene zadeve v tem kontekstu nekaterim ponavljam odkar jih poznam in se praktično ponavljam, kot papiga. Zanimivo pa je, da znajo nekateri to neupravičeno jemati, kot podcenjevanje. To seveda ne drži, saj se mora velika večina fantov najprej vprašati, koliko so stari in kakšen igralski pedigre (s tem pa tudi zahtevnost informacij) sploh imajo in so jih pridobili, do sedaj z vidika celovitosti nogometno-motoričnih sposobnosti. V povprečju imamo mlado moštvo, želje za napredovanjem so pri večini zato prisotne, realizacija teh želja pa bo možna samo s čistimi glavami, realnostjo, dejansko sposobnostjo posameznika, glede na zahteve vrhunskega nogometa, ki se realizirajo in dokazujejo neposredno in samo na igrišču.
V tem tednu se je na našem treningu pojavil nov igralec. Že po prvih korakih, kontaktih z žogo ter v medsebojnih dvobojih, je bilo jasno za kakšen profil igralca gre.
Gashi Elbasani, je po zaslugi in velikem angažiranju predsednika Mira Vodana, naš novi igralec, s pravico igranja že na današnji prvenstveni tekmi proti Rudarju iz Trbovelj in bo tudi zasedel svoje mesto v začetni postavi.
Čeprav se trenutno težko sporazumevamo, saj govori samo svoj materin jezik, nogometna komunikacija ni problem. Nič ga ni bilo potrebno usmerjati, kako podajati žogo soigralcu način, smer podaje),o organiziranem prehodu iz obrambe v napad, pravilnega (tesnega) pokrivanja v nevarni coni, odvzema žoge (tudi z drsečim startom, ko je bilo potrebno), enostavnega reševanja težjih situacij, pravilnosti vključevanja iz ene faze igre v drugo, itd.. Vse to je igralec (prvič) enostavno prikazal na igrišču. Upam in pričakujem, da bo tako tudi v pravi igri, prvenstveni tekmi, kjer bo seveda zelo potrebna pomoč soigralcev. Ni mogoče od enega igralca pričakovati odpravo določenih slabosti, ki smo jih imeli in jih še imamo. Te mu bo potrebno pred tekmo posebej in preprosto predstaviti.
Njegovo angažiranje je tudi velika priložnost za eliminacijo sekundarnih zadev in že utrujajočega opozarjanja (že večkrat tudi napisano v prispevkih), ki najbolj ogroža našo stabilno igranje in tudi najbolj ovira izkoriščanje določenih pozitivnih lastnosti razpoložljivih igralcev. Konkurenca se z njim še bolj zaostruje in bo prisilila, na boljši odnos in angažiranost v procesu vadbe in na tekmah. Ni dvoma, da smo že prišli do želenega rezultata (in tudi igre), vendar pa smo preveč poceni in na svojstven način (podobno, kot v uvodu v prvenstvo) izgubili dve tekmi zapored in na lahek način prepustili vodilno pozicijo drugim.
Seveda bi bilo prepotentno izjaviti, da je bil vrh načrtovan. Daleč od tega. Imeli smo preveč težav v pripravah (odsotnosti igralcev, nedokončana sanacija glavnega igrišča). Ker pa je bila kljub temu možnost igrati veliko prijateljskih tekem, na katerih smo le »sestavili« moštvo, se je veliko neobdelanega skrilo. Verjetno so v teh oteženih razmerah imeli podobne probleme tudi drugi. Prišli pa smo do standardnega moštva, z več, ali manj opredeljenimi vlogami, kjer je svoje nezadovoljstvo poskušal izpostaviti le še kakšen igralec in zato kontinuirani iztržek (4 zmage) ni bil niti veliko presenečenje (vsaj malo pa le nepričakovano). Nepotrebno, pa so se spet začela »vključevati« nesprejemljiva predavanja. Kazen je bila prehitra in tudi boleča (2 zaporedna poraza), s »standardnimi« vložki (napake in presežek določenih igralcev z negativnim verbalnim komuniciranjem v vseh smereh – trener in sodnik), kar smo na zadnji tekmi v Brdih drago plačali s porazom in številnimi rumenimi kartoni.
Prepoceni dobivamo (preveč) gole in res si ne smemo privoščiti situacij v stilu : »kdor malo resneje pride v kazenski prostor, ……. zabije gol. To moramo zelo hitro poraviti«[2] , saj dosegamo, kar veliko število golov (nekaj časa smo bili vodilni tudi s tega vidika).
Prva priložnost za izboljšanje trenutnega stanja, z novim igralcem, se nam ponuja že danes. Izhodišča sicer niso najboljša. Med tednom je manjkalo na treningih preveč igralcev, treningi pa so bili tudi zelo kratki (največ 45 minut), saj je prehitro nastopila noč, razsvetljava igrišča pa še ni zaključena.
Zaupati je potrebno fantom, saj so v stanju zaigrati mnogo bolje (tudi odgovornejše). Dva poraza sta nas pripeljala predaleč nazaj, igramo doma, sicer proti zelo neugodnemu moštvu Rudar, proti kateremu v pretekli sezoni, ni bila osvojena nobena točka. Trenutno pa so na lestvici tudi 1 točko pred nami. Potrebnih bo 90 minut maksimalno angažirane in disciplinirane igre, v kateri lahko pričakujemo agresivno (moško) in tehnično dovršeno igro naših nasprotnikov.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj