NOGOMETNI DAVEK

Davek dolgoletne igralske in tudi trenerske kariere, očitno zahteva svoje.  Po prvem opravljenem zdravniškem pregledu, koleno, ki sem ga moral operirati, zaradi nogometne poškodbe v letu 1988, omogoča samo aktivno kolesarsko dejavnost. Pospešek k dani diagnozi, je po mnenju doktorja prispevala tudi umetna trava, katere posledice sem res začel čutiti, predvsem v zadnjih 3 letih mojega dela v NK Triglav.

Seveda kljub letom, upam, da koleno, le ni toliko poškodovano, da bi mi preprečilo tisto, kar sem v vsem svojem življenju počel poleg šolanja in zaposlitve.

Ä?e pa izboljÅ¡anja ne bo, pa nič zato. Malo mi je sicer žal Å¡e neuresničene ideje o realizaciji Å¡ole vrhunskega nogometa. Vse mora počakati, tudi želje drugih, da bi se spet aktiviral. Bo pa ostalo trenutno ostalo več časa za vzporedne dejavnosti v nogometu, ki so lahko velika in dolgoročna  naložba. Nikakor ne bom zanemaril  stalnega izpopolnjevanja in sodelovanja s tujino ter »analitiko«. Å e ko sem bil (do nedavnega) aktiven, sem namreč že na klubski spletni strani objavil, da sem v treh letih delovanja v NK Triglav doživel ogromno, Å¡e posebej pa v zadnji sezoni.

Sicer pa ni nobene nuje, da mi je poleg ostalega,  nogomet v ospredju. Dovolj dolgo (morda celo preveč) sem bil vpet v ta priljubljeni in popularni šport, v celem svetu. Niti najmanj pa mi ni dolgčas, niti nisem prikrajšan za zelo rekreativno dejavnost. Žogo je zamenjalo kolo. Cilji se sedaj imenujejo : Jamnik, Jošt, Možjanca, Jezersko, Jezerski vrh, Pavličevo sedlo (Avstrija), Ambrož, Krvavec, Dražgoše, Most na Soči, Bohinjska Bistrica, Sorica, itd.

Zanimivo, naporno, prijetno in brez kakšnih travm, s katerimi sem se v dolgoletni karieri, le redko srečeval, v zadnji nogometni tekmovalni sezoni, pa jih je bilo več, kot v celotni karieri (igralski in trenerski). Seveda pa je bilo tudi nekaj lepih trenutkov in če mi je kaj žal, mi je le fantov, saj so nekateri kljub vsemu (neupravičeno)  v določeni meri zapostavljeni. Nimajo  pa mi pri tem kaj očitati. »Turistični« odnos do dela in prihodov na trening, »nerazumevanje« tudi najbolj enostavnih strukturnih situacij, neobvladovanje igre v obeh fazah, itd., je premalo za mladinsko kategorijo. Prevladujoč pristop k treningu : »trener, ali bomo danes streljali ali igrali«, na dolgi rok, ne more dati, dajati rezultata.

Prav zato oziroma tudi zaradi moje (razumljive) pasivnosti (zakaj bi jih maltretiral, če ni bilo volje-pri peščici), moram ponoviti, da minulo sezono, ne morem Å¡teti med trenersko sezono. To nisem bil jaz. Zato si vsaj določeni  igralci zaslužijo tudi moje opravičilo, kajti kljub časovnemu angažiranju, se kaj takega ne sme dogajati v nogometni akademiji. Kljub težkim časom bi moral predčasno oditi, saj mi je  bilo Å¡e prehitro hitro jasno, kam pes taco moli. Vendar ostajam na strani igralcev. Samo oni »dirigirajo« kako se lahko na koncu izide. Tudi v Triglavu (z menoj), je že bilo tako. Nepozabne ostajajo v tem klubu sezone 1997/98, 2009/2010 in 2010/2011. Tega, zaradi ene slabÅ¡e sezone (v Triglavu) ne more vzeti nobena filozofija, Å¡e manj pa visoka “strokovna” mnenja.

O sekundarnem vplivu (kadrovskem in še kakšnem drugem) znotraj kluba, pa je sploh škoda izgubljati besed.  Zapisi (razna sporočila)  in konkretni posegi so jasni in nedvoumni. Zgodovine ni mogoče izbrisati.

Prav zato bi si najbolj želel, da bi kdo od »slabih« fantov, v prihodnosti  le uspel.

 

Ob zaključku moram še dodati, da je zaradi pomanjkanja časa (službene in rekreativno-kolesarske obveznosti), nekaj že pripravljenih člankov ostalo neobjavljenih. Vendar pridejo na vrsto, so aktualni.

Tudi nogometna angažiranost pride morda že kmalu nazaj. Najprej je na vrsti »sanacija« kolena.

 

Janez Zupančič