Samo takšna je lahko groba ocena zaključka današnje tekme z moštvom Ivančne Gorice. Za preobrat prevzemam odgovornost sam, kajti več kot očitno je bilo, da so bile naše menjave prezgodnje. Izgubili smo zanesljivost v igri in samo zahvaljujoč odličnim intervencijam vratarja Mulaliča, je zmaga ostala doma.
Menjavi sta bili sicer v določeni meri upravičeni. Žarko Dimitrov si je to zaslužil z zelo dobro odigrano tekmo v Trbovljah, kjer nam je bila njegova pomoč res potrebna. Po nesreči pa je zadel našo mrežo in gostje so potem dobili veliko dodatnega motiva, da najmanj izenačijo. Tudi Darko Preradovič si je zaslužil vstop v igro, saj je začel s treningi, igral pa je tudi večino tekem v spomladanskem delu. A vendar osnovno pravilo je ne menjati, ko vse gladko teče. Na koncu pa je samovoljno, zaradi objektivne pripombe (video posnetek to jasno kaže) s klopi, igrišče zapustil Stojnič, mladi Muzaferovič pa kljub temu, da se je ogreval, se ni uspel pripraviti za vstop v igro in tako smo zadnje 3 minute igrali celo z igralcem manj.
Ne glede na to pa smo si v večjem delu tekme priigrali številne lepe priložnosti in vodstvo bi bilo lahko še precej višje, s tem pa nobenega vprašanja o zmagi, ali ogroženosti našega vodstva. To se ni zgodilo in na koncu nas je rešil vratar Mulalič, saj so bili gostje dvakrat zapored sami pred našim golom.
Kljub temu pa mora biti naše zadovoljstvo in motiv za zadnjo tekmo na ustreznem nivoju in zato moramo prvenstvo zaključiti na ustrezen način, kar pa bo seveda ob neizkoriščanju izjemnih priložnosti in morebitnim napakam v obrambi mnogo težje. Izgubljamo preveč čistih žog oziroma jih preprosto podamo nasprotniku, ki zato pride z našo pomočjo do nenadejanih priložnosti za protinapad in ogrožanje našega gola.
Prvi polčas, razen samega uvoda, je bil absolutno pod popolno našo kontrolo in rezultat tega sta bila tudi oba gola. Prvega je dosegel Stanarevič po odlično izvedenem prostem strelu Babiča, drugega pa Bojič, ko je odlični sodnik Ponis (pohvale tudi obema pomočnikoma) pustil prednost, sicer bi verjetno dosodil 11-metrovko za nas, Bojič pa je zadel gol in povečal naše vodstvo z dvema goloma razlike. To vodstvo bi lahko še oplemenitili, ampak zgodilo se je obratno, predvsem v zadnji tretjini tekme. V takšno situacijo moštvo ne sme priti. Kljub menjavam smo namreč še imeli na igrišču igralce, ki bi morali zagotavljati stabilno igro. Potrebno ni bilo nič drugega, kot ustrezno se postaviti v prostoru in tesneje pokriti zelo gibljive igralce. To nista izpolnili tudi obe menjavi in zato je bilo toliko problemov proti koncu tekme, kar gostje niso izkoristili oziroma preprečil jim je naš vratar Mulalič.
Iz celotne podobe odigrane tekme s kvalitetnim tekmecem iz Ivančne Gorice je zato preprosto treba črtati oziroma pozabiti zadnjih 20 minut tekme. Prepoceni bi lahko uničili vse pridobljeno. Ker pa so razen tega manjkali še prvi strelec Šujica in standardni (na več mestih uporabljiv) Nazič ter poškodovani Pirc (počeno rebro), je zmaga še toliko slajša. Vse slabosti in odsotnost standardnih igralcev pa mora biti opomin, da vedno lahko sestavimo pravo in tudi dobitno kombinacijo. Če smo vsi prisotni je namreč izbor širši in prav to se ponuja pred zadnjo prvenstveno tekmo naslednjo soboto proti moštvu NK Tabor Sežana. Razen Pirca bodo na voljo vsi igralci.
Prijetno pa je tudi izpostaviti vrhunsko sojenje na današnji tekmi. Praktično se glavnega sodnika ni čutilo, saj je presojal za obe moštvi res prepričljivo in zato v dokaj trdi tekmi ni pokazal niti enega rumenega kartona. Odlično sta mu asistirala tudi oba pomočnika in sobota je bila zato res prijeten dan. Čeprav v določeni meri oslabljeni so fantje le pripeljali tekmo do konca in to je res lepa zmaga celotnega kolektiva, saj je poleg vratarja Mulaliča, vsak dodal svoj delež k zmagi, zato ponosno glave pokonci in z vso močjo ter velikim motivom še v zadnjo bitko, pred našimi gledalci.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj