Nedeljsko dopoldne smo izkoristili za prijateljsko tekmo z našim  največjim konkurentom za vrh lestvice, v pravkar minuli tekmovalni sezoni, moštvom NK Tolmin.

 

Začetek tekme ob 10.30 uri, je pomenil, da so morali gostje že zelo zgodaj na pot. Prispeli so seveda pravočasno in s številnimi igralci. Nasprotno je bilo pri nas. Pričakovati je bilo, da nas bo točno za eno moštvo, ampak ni bilo tako. Nepričakovano se nista pojavila vratar Vrečič in igralec Tabot. Ker od slednjega že v soboto ni bilo odziva, je bilo potrebno vnaprej poskrbeti za zamenjavo, ki je bila tudi tokrat v res korektni osebnosti in  igralcu Roku Šmidu. Sicer ni več  član našega kluba, toda njegov odnos do kluba, precej presega odnos nekaterih drugih. Ob tej priložnosti se mu tudi javno zahvaljujem. To si Rok zasluži in verjamem, da bo še našel pot nazaj v Zarico, po prenehanju igranja v Avstriji.

 

Nadomestnega vratarja smo dobili iz vrst naših nasprotnikov. Tudi v tem primeru je potrebno izpostaviti dejstvo korektnega sodelovanja in odnosov z NK Tolmin in zato njim lahko zaželim res uspešno nastopanje v 2.ligi. Verjamem, da s takšnim pristopom in organiziranostjo, ki so jo pokazali že spomladi, to ne bo problem. Mi pa se bomo nasprotno trudili, da se še srečamo na prijateljskih tekmah, saj gre za moštvo z vsemi pozitivnimi usmeritvami.

 

Pozornost si zaslužijo seveda tudi naši funkcionarji. Tekma je bila organizacijsko res za vzgled. Trije sodniki, zelo dobro pripravljeno igrišče (verjetno se je moral Zoki z igriščem ukvarjati že zelo zgodaj zjutraj), imeli pa smo tudi nekaj obiskovalcev, med njimi tudi sedaj že nekdanjega igralca Naziča (tudi njegov oče ni manjkal), ki je na hitro lahko predstavil, kako mora popolnoma angažirano delati na treningih in tekmah (kar je edino izhodišče za napredovanje).

 

Bistvo nedeljskega dopoldneva pa seveda pripada tekmi in našim igralcem na igrišču. Predaleč bi šel, če bi razen ocene odlično, poskušal še kaj posebnega dodati in morda posebej izpostavljati določene zadeve. Ne spomnim se tudi, kdaj sem nazadnje lahko izražal popolno zadovoljstvo v teku 90 minut (prijateljske, ali prvenstvene) tekme. V vseh linijah je funkcioniralo tako, kot mora, vse napake, ki so seveda še prisotne, pa so nič drugega, kot dodatno zadovoljstvo za dvig celotnega nivoja moštva.

 

Morebitno samozadovoljstvo ne pride v poštev, kajti prav takšna tekma, kot je bila včerajšnja je jasno dokazala, da se zmore in zato je napačno vsako razmišljanje v smeri opravičevanja, za mene pa tudi nesmiselno. Samo učinek na igrišču potrdi prave vrednote moštva in posameznikov. Vsak primerjalni razkorak v tekmi (ne glede na nasprotnika) pa pokaže samo smer potrebnega dela (nadgrajevanja, ali korekcije).

 

Naša zmaga s 3:2 (strelci : Božičič, Jerkovič in Levstek), je bila povsem zaslužena. Odločilni zadetek Levstka v zadnji minuti, je bil prav pika na i, dogajanju na igrišču in nagrada za zrelo igro igro moštva, v katerem je npr. Nejc Šubic opravil odlično delo na mestu zadnjega levega krilnega igralca. Poleg strelcev golov, sem torej direktno omenil še njega, zraven pa seveda spadajo, kot je bilo že napisano še vsi ostali.

 

Takšna tekma je zato (poleg tekme v Radomljah) edino merilo za presojanje, pri čemer se bo maksimalna odzivnost vsakega igralca, vključno s tistimi, ki so manjkali, presojala le po konkretnih (nogometnih) učinkih. Samo to bo dalo našemu moštvu pravo oziroma realno vrednost, v katerem je vse manj odprtega prostora za bistvene korekcije, v začetni postavi. V torek nas čaka še en težak preizkus proti moštvu Doba, od katerega najprej pričakujem, da nas bo dovolj in v katerem bo dovolj priložnosti za dokazovanje vseh razpoložljivih igralcev. Naš cilj mora biti konkurenčno moštvo z najmanj 18 igralci (2 vratarja), kajti vse ostalo nas bo že v startu oddaljilo od visokih pričakovanj v novi sezoni. V tem pogledu sem prepričan, da tudi vodstvo kluba ne bo držalo križem rok in bodo storjene dodatne aktivnosti  v tej smeri. Ne smemo se zadovoljiti s stanjem in odnosom (prisotnih in odsotnih) včerajšnje tekme.

 

Prijetna nogometna nedelja se je za mene nadaljevala še popoldan v Ljubljani. Prijateljska tekma med Olimpija in svetovno uglednim klubom FC Chselsea, je bila namreč po dolgem času priložnost za kratko nogometno predtekmo veteranov vseh generacij nekdanje Olimpije ter številna takšna in drugačna srečanja, o čemer bo sledil poseben prispevek.

 

Prihajajoči teden bo po jutrišnji tekmi z Dobom, v znaku manjšega popuščanja za tiste igralce, ki so od začetka priprav večinoma stalno prisotni, za ostale pa je to priložnost nadoknaditi zamujeno.

 

 

 

Janez Zupančič

 

Trener članskega moštva

 

NK Zarica Kranj