O tem ne sme biti nobenega dvoma. Doma smo izgubili 3 tekme in še dvakrat igrali neodločeno, kar je »odneslo« skupaj 14 točk. Boljši smo bili na gostovanjih, saj smo dvakrat izgubili in trikrat igrali neodločeno. Pri tem pa je posebej pomembno, da smo odpovedali praktično v ključnih trenutkih. To se je zgodilo jeseni, ponovilo pa tudi spomladi.
Različne dejavnike je mogoče izpostaviti, vendar pa je vse to mimo in potrebna je orientacija naprej.
Da pa ne bi bilo nesporazumov, ali drugačnih interpretacij pa ni dvoma, da lahko najprej izpostavim naslednje :
-
Dosežen je lep uspeh in vesel sem, da smo skupaj z igralci prišli do tega nivoja,
-
Z ožjim vodstvom kluba se je dalo ustrezno urediti določene relacije, ki so lahko pozitivno vplivale na delo članske selekcije,
-
Določene zadeve, ki jih na kratko opredeljujem kot stranska vmešavanja v člansko ekipo, so bila nepotrebna in v določeni meri tudi obremenjujoča, dolgoročno pa so prav gotovo nekoristna (odnosi, ali hierarhija je povsod več, ali manj jasna, še posebej, če gre za člansko, ali pa najbolj uspešno selekcijo),
V resnih projektih s cilji napredovanja v višji rang tekmovanja, mora biti delitev med organizacijskim in strokovnim delom jasno razmejene, saj se le na ta način lahko uveljavi neposredna odgovornost za stanje. Vsako »mešanje«, ali poskus vpletanja v sicer nedvoumne zadeve, odnose samo poslabšuje in v končni fazi ruši določene avtoritete in odnose, ki so v kolektivnih športih povezane z različnimi osebnostmi.
Z vidika trenerja se v tem prispevku osredotočam oziroma postavljam v ospredje dejavnike, ki so ozko povezani z igralci in njihovim razvojem in v tem kontekstu so v ospredju naslednji dejavniki :
- odnos do izpolnjevanja obveznosti na treningih in tekmah,
- medosebni odnosi, na vseh relacijah, s poudarkom na spoštovanju,
- motiviranost za delo, kljub določenim pomanjkljivostim v organizaciji in pogojih za delo,
- podrejanje individualnih sposobnosti kolektivu, itd.
Ni mogoče niti mimo prvih minusov že v samem začetku priprav na novo tekmovalno sezono-jesenski del prvenstva, ki jih je mogoče sistemizirati takole :
- zaradi sanacije glavnega nogometnega igrišča je bilo možno treninge organizirati le na posameznih manjših delih, okrog golov pa sploh ne,
- prva prvenstvena tekma z Zagorjem je bila celo preložena,
- velike kadrovske spremembe in problemi s popolnitvijo moštva (vedno odprto vprašanje koliko igralcev iz Triglava bo sploh treniralo z nami,
- poškodbe izven procesa treninga,
- letni dopusti in zelo skromna udeležba na treningih v pripravljalnem obdobju,
Dogajalo pa se je tudi tekom samega jesenskega dela prvenstva in nenadejano so bile izgubljene točke (predvsem v zadnjih jesenskih tekmah), ki bi jih v normalnih razmerah verjetno zanesljivo osvojili, glede na kontinuiteto dobrih predstav.
Malo nas je bilo, zato je vsaka sprememba lahko imela bistven vpliv in pri nas se je to zgodilo na ključnem igralnem mestu.
Torej, preveč točk smo izgubili že v jesenskem delu. To prvo analizo doseženega v jesenskem delu, sem razdelil na tri dele, ki približno zajemajo deleže glede na število odigranih tekem :
1.del :
Start v sezono je bil slab. Prvo tekmo doma v novi sezoni (2.krog) smo v 1.polčasu proti Calcitu iz Kamnika celo izgubljali z 2:1, na koncu pa le zmagali. Potrditev neustrezne pripravljenosti na novo sezono in hitra streznitev je prišla že po 4 dneh, ko smo doma izgubili v preloženi tekmi 1.kroga z Zagorjem 1:3, nato pa je sledil še težak poraz v Medvodah s 3:0 in takoj v startu v prvenstvo smo bili praktično prikovani na dno, s samo tremi točkami. Prišla je rešilna zmaga proti Adrii na domačem igrišču in strasti, ki so imele tudi v ozadju tudi kadrovske menjave, so se le nekoliko umirile.
2.del :
Naslednje črno obdobje je povezano s tekmo s sosedi NK Sava. Po seriji štirih zaporednih zmag (premagali smo tudi Tolmin v Tolminu), smo prišli v sam vrh lestvice, nato pa s Savo na domačem zelo težkem delno poplavljenem igrišču tekmo izgubili, čeprav bi morali imeti vse rešeno že v prvih petnajstih minutah. Ali je bil poraz delno pogojen z minimalno spremembo v moštvu, ki je pred tem zmagalo v Dekanih, je seveda težko oceniti. Po tem porazu se nismo mogli pobrati, saj je sledil še poraz v Brdih iz dosojene in nepotrebno povzročene 11-metrovke, mi pa nismo imeli niti kančka sreče in zapravili dve lepi priložnosti, najprej pri 0:0, nato pa tik pred koncem tekme, ko bi lahko vsaj izenačili.
3.del :
V tretjem delu smo samo 1 x igrali doma in visoko zmagali z Rudarjem (6:1), nato pa je sledilo obdobje, ki ga je boljše pozabiti, kot pa ga omenjati. Najprej smo odšli v Ajdovščino brez vratarja Pečnika (kot rezervni vratar je odšel na tekmo z moštvom Triglava). Branil je mladinski vratar Šimenc. Prejeli smo dva gola, na srečo pa v drugem polčasu tudi dosegli dva gola in osvojili samo 1 točko. Nato se je zgodila Ivančna Gorica (v gosteh, ker v ŠP Zarica ni bilo mogoče igrati). Zaradi dialoga med kapetanom Robnikom in vratarjem Pečnikom v odmoru (nisem še bil v garderobi), se je vratar Pečnik odločil, da ne bo več branil. Tekmo smo zmagali, ne pa tudi zadnje v Sežani, kjer smo sicer povedli z 1:0, domačini pa so izenačili z avtogolom našega igralca. Drugi polčas je bil izključen še vratar Šimenc, igralec Bojič je obranil 11-metrovko, nam pa z igralcem manj ni uspelo zmagati. Jesenski del smo končali na 4.mestu, z zaostankom štirih točk za takrat vodilnim moštvom NK Zagorje.
Podobno, kot jesenski, tudi spomladanski del lahko razdelim na tri dele, ki so vsak po svoje zaznamovali pravkar končano prvenstvo. Uvodoma potrebno izpostaviti naslednje :
- Moštvo smo precej okrepili. Z NK Domžale je bil sklenjen dogovor o dvojni registraciji štirih igralcev, od katerih je bil eden vratar Mulalić. Žal pa zaradi togih predpisa NZS o registraciji igralcev, ni bil registriran odlični igralec Marko Kovjenić. V pripravljalnem obdobju oziroma na prijateljski tekmi (prav z Domžalami) pa smo izgubili še odličnega Pihlerja (počen meniskus) in tako nam je od igralcev iz Domžal, ostal poleg vratarja Mulalića samo še Tadej Rems.
- Dobili smo še dve kvalitetni okrepitvi in sicer Dejan Božičiča ter Petra Stojniča, ki sta imela v nogah že precej prvoligaške kilometrine. Oba sta v celoti izpustila v pripravah celoten januar (15 treningov in 1 prijateljsko tekmo). Kljub temu je kazalo, da bomo imeli res zelo kvalitetno moštvo, za nadaljevanje prvenstva,
- za priprave na spomladanski del smo imeli zagotovljene izboljšane pogoje. Omogočeno nam je bil trening 3 x tedensko na umetni travi v Kranju. Res, da smo imeli 1 neugoden termin, na katerem je bila prisotna le peščica igralcev. V Športnem parku Zarica so bili pogoji seveda standardni. Trenirali smo lahko na asfaltu (tek), ali pa na malem igrišču z umetno travo,
- omogočeno nam je bilo, da smo igrali tudi kar lepo število prijateljskih tekem, na katerih pa nismo mogli računati na nobenega dodatnega igralca iz NK Triglav, z dvojno registracijo. Spet smo bili prisiljeni, da z maloštevilnim igralskim kadrom nastopamo na večini prijateljskih,
- prisotnost na treningih določenih igralcev, do začetka prvenstva je bila podpovprečna in to seveda pomeni pojavljanje kasnejših problemov.
Prijateljske tekme smo igrali smo pretežno s kvalitetnejšimi nasprotniki in praviloma zapuščali soliden vtis, kar je omogočilo upravičeno razmišljanja o visokih ciljih. S trenerskega vidika pa je bilo kljub temu potrebno upoštevati objektivne dejavnike in njihovo vplivnost v daljšem obdobju (celoten spomladanski del).
Bistvene značilnosti posameznih obdobij spomladanskega dela prvenstva so naslednje :
1.del :
Ta del je bil izjemen. Najprej je padlo Zagorje na gostovanju, zatem Kamnik, prav tako na gostovanju, doma smo premagali Medvode, nato pa ponovno na gostovanju še Adrio. Potrebno pa je omeniti, da so bile takoj prisotne težave z razpoložljivim kadrom, od bolezni (Stanko), do poškodb in seveda disciplinskih kazni, ki so vplivale na zmanjševanje kadra in sposobnosti moštva, če je bilo v kompletni zasedbi.
2.del :
Po seriji štirih zmag smo doma igrali verjetno že odločilno tekmo za nadaljnji razplet prvenstva. Naš gost je bilo moštvo Tolmina, ki bilo na lestvici že na 1.mestu, vendar samo dve točki pred nami. Z zmago nad njimi, bi zasedli vodilno pozicijo mi. To se ni zgodilo. Prvi polčas se je končal z vodstvom gostov iz dosojene 11-metrovke ter izključitvijo našega igralca. Kljub premoči Tolmincev v tem delu igre, se v nadaljevanju nismo predali. Z igralcem manj smo izenačili, prišli do številnih lepih priložnosti. Tokrat je gostujoči vratar zaklenil gol in rešil goste poraza. Seveda pa je to pomenilo, da je bil Tolmin še vedno pred nami. Popustili nismo tudi v naslednji tekmi v Izoli, čeprav smo zmagali šele v sodnikovem podaljšku. Ta tekma pa je pomenila tudi konec zmagoslavnega pohoda. Brez vednosti trenerja in vodstva kluba je prišlo do predhodnega dogovora (menda med igralci), da se prestavi tekme 3.maja s sosedi Savo (edina preložena tekma v vseh Slovenskih državnih liga). Ostali smo brez redne tekme, tik pred prvomajskimi prazniki, pa smo doma ostali brez zmage proti Jadranu, kar je samo še povečevalo razliko v točkah med Tolminom in nami.
3.del :
Posledice prestavljene tekme in netreniranja večine igralcev (na dveh treningih smo imeli enkrat 3, drugič pa 4 igralce, odpadla pa sta še dva planirana treninga), so imele v uvodu v tretji del pogubne posledice. Najprej smo gladko (resda previsoko v zadnjih desetih minutah tekme), izgubili finale pokala MNZ Gorenjska z drugoligašem Šenčurjem, nato pa so nas na domačem igrišču premagala Brda, s 3:0. Na tej tekmi z dvema 11-metrovkama za goste smo izgubili še vratarja in dve tekmi je moral v gol igralec Stanko. Dve točki smo nato izgubili še v Trbovljah (3:3), nato pa se le pobrali in v zadnjih treh tekmah na domačem igrišču vknjižili 3 zmage ter zanesljivo, s prednostjo 13 točk osvojili 2.mesto na lestvici pred štirimi zasledovalci.
Ta dosežek hkrati predstavlja rekord v zgodovini kluba v tretjeligaškem tekmovanju in fantje si ne glede na vse kar se je dogajalo zaslužijo pohvale. Osebno pa vsekakor ne morem mimo tega, da je bilo potrebno marsikaj zdržati, in potrpeti, saj poleg tega ni manjkalo zadev, ki so posredno imeli vpliv na to, da ni bil storjen še večji korak. Ostaja namreč grenak priokus, da smo bili pred veliko priložnostjo. Nekateri dejavniki, ali poteze, na celotno uspešnost bolj vplivajo, kot si je to mogoče predstavljati, če nisi povezan s konkretnim vsakodnevnim delom z moštvom.
V podrobnejši analizi, ki bo še sledila, bodo izpostavljeni predvsem nogometni dejavniki. Vse ostalo je namreč zadeva, ki mora biti jasna v vsaki klubski hierarhiji. Žal ni mogoče (in je nestrokovno) metati v isti koš oziroma meriti z enakimi vatli npr. začetnih selekcij s kadetsko, mladinsko in člansko selekcijo, saj so osnovne razlike že pri dolžini igralnega časa, druge dejavnike pa sploh ni treba izpostavljati.
To pa seveda ne predstavlja nobenega opravičevanja zaradi doseženega samo 2.mesta, v končani tekmovalni sezoni. Osrednji problem je zagotovo povezan z občasnim treniranjem določenih igralcev, ki so sestavljali ogrodje moštva ter občasno tudi svojstvenemu sprejemanju zahtev za samo vadbo in v tekmah, kar je predstavljalo največjo vrzel v našem skupnem delu. Za naprej pa je to zagotovo velika prednost, ki jo bo treba znati tudi izkoristiti. Tudi v takšnih razmerah, kot so bile, je 2.mesto navsezadnje le uspeh, ki ni padel z neba in kot sem že napisal, je bilo zaradi uspešnega igranja tudi veliko prijetnega z vsemi (majhnim številom) igralcev, ki so bili na razpolago. Zato ni presenetljivo, če bo nekaj igralcev tudi zapustilo klub. NK Zarica bo ostala še vedno precej odvisna od sodelovanja z drugimi. Nova tekmovalna sezona pa prinaša poleg tega jasno stanje že na začetku, kajti dvojnih registracij ne bo več in točno se bo vedelo na koga se res lahko računa oziroma kdo mora biti na treningu.
To bo velika prednost. Potrebno bo le zapolniti kader na določenih igralnih mestih. Minulo sezono smo npr. začeli s povsem novo obrambno linijo. Igralci, ki so odšli so bili kvalitetni igralci in verjetno ne bo nič drugače za novo sezono. Razlika bo samo v tem, da je letvica tekmovalnega cilja lahko pomaknjena samo navzgor in Zarica je upravičena strmeti samo k takšnemu cilju. Izziv za ambiciozen trenerski kader ne more biti boljši.
Ker nismo bili na koncu prvi (Tolmin je z izjemno spomladansko serijo, zasluženo prvak), nisem najbolj zadovoljen. Sem pa že vsakič odkrito napisal moj »delež« pri tem, samo drugem mestu, z vidika sestavljanja moštva, ali taktičnih zahtev. Spremenil pa se ne bom. Moj odstotek udeležbe na treningih in tekmah je v minuli sezoni daleč največji. Strokovna opozorila in zahteve pa dobivajo zelo dobro (odlično) potrditev v tekmah, ki so pravkar tekoče na sporedu. Za sledenje temu (seveda na preslikano na nivo v katerem nastopamo), pa se je potrebno samo ustrezno organizirati. Potem je veliko lažje biti uspešen v izvajanju drugih dejavnikov (sposobnosti) in s tem uspešnosti, neposredno na igrišču.
Kljub vsemu pa smo bili na koncu daleč najbolj uspešna selekcija v klubu. Imamo pa tudi najboljšega strelca v 3.SNL-Zahod, Blaža Šujico, ki zagotovo še ni »rekel« zadnje nogometne besede.
Bravo fantje !
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj