Že dolgo ni bilo takšne prisotnosti na treningu, kot včeraj. Seveda je to že skrajni čas. Kljub temu pa se o normalnem številu potrebnih igralcev za ligaško tekmovanje še vedno ni mogoče govoriti. Od poškodovanih verjetno še v avgustu ne bomo mogli računati na Marijana in Kremenoviča, odsotna zaradi dopusta pa sta še vedno Preradovič in Marinkovič, medtem, ko Juhart pošilja čudna sporočila (glede na to, da je odlično začel) o tem, da bi kar nadaljeval z igranjem v Gorenjski ligi. Res čudno, kajti nanj sem resnično računal in tudi njegov pristop, dokler je bil poleg, ni bil nitim najmanj problematičen.
Vsaj malo pozornosti je potrebno nameniti dvema novima igralcema v našem moštvu. Tako Stanko, kot Babič bosta res prava dodana vrednost. To sta že pokazala v dosedanjem delu priprav in odigranih tekmah. Sta tudi nekoliko starejša in prav gotovo bosta skupaj s kapetanom Robnikom v veliko pomoč mlajšim igralcem (do 20 let) in skupaj z ostalimi, tudi že bolj izkušenimi, ki bodo sestavljali moštvo (nad 20 do 22 let), v sezoni 2013/2014.
Za nami je tudi že šest odigranih prijateljskih tekem, na katerih smo bili po svoje in zaradi minimalnega števila igralcev, kar preveč uspešni. Seveda se s tem ni mogoče zadovoljiti. Obe okrepitvi, z ostalimi našimi igralci iz lanske zasedbe ter dodanimi igralci iz prvoligaškega Triglava (na dvojni registraciji), mora (naj bi) zagotavljalo bolj mirno jesen in tudi nadaljevanje v celotnem prvenstvu, kot je bilo v minuli sezoni.
Ponujajo se različne rešitve v sestavi oziroma oblikovanju moštva in igre. To je že na trenutno stanje največ, kar se je dalo ugotoviti, v teh odigranih tekmah, tudi z močnejšimi nasprotniki. Več igralcev na voljo, pa prinaša tisto potrebno konkurenco, ki je vedno potrebna, razen tega pa tudi drugačen odnos do dela v vadbenem procesu (predvsem možnost izvedbe taktičnih treningov in večjo intenzivnost dela).
Ob takšnem programu, ki smo ga izvedli v mesecu juliju (treningi in tekme) in s tako skromnim številom igralcev, je največje zadovoljstvo, da se nam noben igralec v tem času ni poškodoval v tej nogometni aktivnosti. Ker je bil pogled na našo zasedbo, na vseh tekmah res siromašen-skromen, vendar samo po številu igralcev, morajo rezultati enostavno prisiliti igralce še bolj zagnano in kvalitetno delo, predvsem pa odpravo tistih slabosti, na katere so stalno opozarjani, na oceno kvalitete posameznika (tudi z očmi drugih) pa imajo največji vpliv. Enostavno ni mogoče iskati alibija v mladosti in morda neizkušenosti, ampak v korekciji odločitev na igrišču (samo te so odločilne), še manj pa v kakšnem javnem, tudi zgrešenem mnenju. Osebno nisem bil tudi, kot igralec, nikoli podvržen alibijem, ali opravičevanju. Zaupam igralcem s katerimi delam in ko enkrat le sestavimo moštvo, gre lahko pot samo navzgor. Tako je tudi tokrat. Imamo ogrodje moštva, dovolj se že poznamo med seboj, zato stagnacije enostavno ni mogoče dopustiti. Še imamo dovolj časa, prisotnost na treningih se povečuje in vsa razmišljanja se morajo vrteti okrog našega moštva.
Ne želim prehitevati. Upam pa, da se ne bom zmotil, da smo z obema novima igralcema (Stanko in Babič) res veliko pridobili. Če se hitro premisli še Jurhar, bomo imeli tudi številčno ustrezno moštvo. Do začetka prvenstva je še 23 dni, zato imamo na razpolago še nekaj časa za izboljšanje stanja ekipe. Računamo pa tudi, da bomo na domačem igrišču lahko odigrali vsaj eno prijateljsko tekmo. Prvenstvo začnemo z dvema zaporednima tekmama doma in zato bo pomembno, kako bomo izkoristili še preostali čas za delo (treniramo na ½ igrišča) in kako se bomo adaptirali na domače igrišče. V minulem prvenstvu smo to srečo imeli samo na eni tekmi.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj