Če odštejem prvih dvajset minut in določene svetle prebliske na včerajšnji tekmi, potem ni možno zaključiti drugega, kot, da smo še daleč od željenega, daleč od tistega, kar je bila naša jesenska kvaliteta.
Zato je potrebno najprej izpostaviti lepši del. Domačini so nas lepo sprejeli v res sodobno urejenih prostorih (še iz prve lige), v garderobi nas je pričakala voda, igrišče je bilo odlično pripravljeno, trije sodniki, prevzeli so tudi snemanje tekme. Dočakala nas je tudi zelo številčna domača zasedba, z zanimivostjo, ki bi šla pri nas težko skozi. Večje število igralcev, ki so začeli tekmo, se je sredi drugega polčasa ponovno vrnilo na igrišče.
Čeprav je slaba tolažba, da obstaja video posnetek tekme, pa ima to le veliko uporabno vrednost, še posebej, če se bo nekaterih igralcev končno le prijelo, kaj je potrebno storiti na igrišču, igrati odgovorno, poskušati na takšen, ali drugačen način popraviti lastne napake (in razmišljanja), ne deliti lekcije soigralcem in tudi sodnikom (zaradi tega je Babiču pokazala rumeni karton), pa še svojemu trenerju), ob drugem prejetem golu, kjer video posnetek jasno pokaže, da dvomov ni bilo. Bili smo tudi v popolni premoči na naši strani (9:6), v zaključnem delu, po izpadu kar treh naših igralcev, sicer nekoliko manj. Mi smo mahali –reklamirali nedovoljen položaj (kar trije igralci), namesto, da bi pravočasno in pravilno reagirali in zato v zaključku ni bilo težko domačim potisniti žoge v mrežo.
Nič drugače ni bilo pri prvem prejetem golu. Balonček v globino s sredine igrišča, ob številnih naših igralcih, je domači igralec celo v skoku in s peto odigral povratno žogo. Spet smo gledali in izpadali iz igre (v višini 16-m prostora !!!), bili neodločni v pokrivanju, zato je lahko sledila enostavna globinska podaja po tleh, za hrbet našemu igralcu in vratar je bil nemočen. Pri tem pa eden od naših igralcev iz zvezne vrste, ni niti poskušal pomagati, čeprav je bil v bližini in bi se lahko, že v hoji pravočasno postavil tako, da do te podaje sploh ne bi prišlo. To pa vseeno še ne opravičuje neodločnosti v celotni akciji, ki je bila zaključena z golom v naši mreži.
Kljub takšnim prejetim golom, katerih osnovni razlog je v res slabem pokrivanju (pokrivanje na razdalji) ter popolni neagresivnosti v dvobojih na tleh in v skokih, posebej na sredini igrišča (brez žoge pa smo znali udariti večkrat in bili proti koncu tudi kaznovani z izključitvijo) ter anemičnostjo v napadu (kljub določenemu trudu), brez pravega strela v okvir gol in delčku prave igre, smo res daleč, daleč od jeseni.
Domačinov ne želim izpostavljati. Dali so nam pravo lekcijo v tistem delu igre, ki je bilo najprej v garderobi zahtevano od našega moštva. To je bilo sicer prisotno na začetku tekme (slabih 20 minut), potem pa nekateri vzamejo stvari po svoje in kazen je prehitra. Zakaj? Posnetek tekme to zelo dobro kaže, prejeta gola (in kazen pa sta samo še dodatna potrditev svojstvenega pristopa in razmišljanja nekaterih.
Tudi po včerajšnji predstavi rešitev ni in kot kaže jih bo težko tudi najti, kajti naivnost na eni strani, precenjevanje lastnih sposobnosti nekaterih (skoraj brez konkretnega, ali zahtevanega učinka), podprta z drugimi, manjkajočimi osnovnimi sposobnostmi, ki lahko prekrijejo marsikaj (npr. tehnično slabega), lahko postanejo naš veliki problem. S takšnim izhodiščem pa nas čaka težko nadaljevanje prvenstva. Vrzeli so v pravih tekmah (teh pa smo igrali že kar nekaj v tem pripravljalnem obdobju) prehude. Ne more se zgoditi, da smo v nedovoljenem položaju večkrat, zaradi nepravočasnega vračanja, kot pa vtekanja v prazen prostor in tudi, da se branimo s pomikanjem v 16-m prostor (imamo pa več igralcev, kot nasprotnik) in še bi se dalo naštevati.
Res, da mi trenutno nimamo Šujice in Tabota, imamo pa igralce, ki so jeseni dali mnogo več. Ali je predolg zimski odmor (trajal je skoraj 2 meseca) ostal popolnoma brez aktivnosti (spet samo pri nekaterih). Zagotovo da (in to se preveč pozna).
Ker res nimamo pogojev za delo kot domačini, vendar pa naše vodstvo zagotavlja nekaj drugega, kar domači igralci nimajo, bo potrebno v preostalih dneh do začetka prvenstva, našo podobo in odnos zelo spremeniti. Enostavno morajo odpasti odsotnosti s treningov, intenzivnost dela je potrebno še dodatno stopnjevati, odpasti pa bi morale tudi t.i. dvojne vloge igralcev in hkrati trenerjev v drugih klubih. Naši treningi se ne morejo in ne smejo prilagajati, še manj pa biti odvisni z vidika intenzivnosti, drugim. Tako visok položaj smo dosegli, da se to upravičeno zahteva. Dodatno razočaranje k vsemu pa je tudi stanje z igralcem, ki bi lahko nadomestil del problemov povezanih z odsotnostjo Šujice. V celotnem pripravljalnem obdobju 6 treningov in dva polčasa, v primerjavi s 25 treningi in sedmimi tekmami, je tako skromen delež, ki jasno opredeli možnost pričakovanj, od takšnega pristopa. Večkrat je (sicer na individualnih treningih) prisoten že operirani Šujica in to je dovolj dober odgovor, kako si nekateri predstavljajo igranje v vodilnem moštvu lige, NK Zarica.
Seveda pa ta zapis ni razlog za moj pesimizem, ki ga ne poznam. Kot igralca so mi ravno porazi dajali še večjo energijo za vadbo, kateri sem se v celoti podrejal. Zahteve v našem času in našem rangu pa so bile mnogo mnogo hujše, z vseh vidikov. Ne predstavljam si, da bi lahko danes naše moštvo z vidika osnovne telesne pripravljenosti poslal na 10 km trening po ½ metra visokem snegu, ali da bi določene razdalje tekli prav tako po snegu, ali zelo, zelo razmočenem in blatnem igrišču, itd.
Torej. Glede na to, da smo jeseni tudi brez večjega števila igralcev, ali brez tako imenovanega pomembnega člena (Šujica je bil vedno prisoten), je potrebno z vidika zadnje jesenske tekme in glede na včerajšnjo začetno moštvo, storiti vse, da se vsi dvomi, čim hitreje odpravijo. Na potezi so igralci sami (ne vsi, ampak so vmes tudi nekateri, ki mislijo, da dajejo dovolj) in v tej smeri, moram biti prepričan, da smo vse kar je slabega, včeraj končno dojeli.
Sprehajanju, neagresivnosti, napačnemu opravičevanju, napačnemu razmišljanju, občasnim utrinkom, ki običajno končajo v našo škodo, precenjevanju dejanskih sposobnosti, glede na dejanski učinek in tudi brezglavemu tekanja, moram dati svoj odločni ne, že v tem tednu. Nihče od igralcev nima pravice, da posega, ali ocenjuje (in še kaj) druge igralce. Učinek nje na splošno premajhen in k pravemu učinku se lahko še vedno in hitro vrnemo.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
Nk Zarica Kranj