Tekma s kadeti je bil prvi pravi test selekcije U14, pomemben za njihov nadaljnji razvoj. Preskok v višjo starostno kategorijo se zelo hitro bliža. Veseli dejstvo, da so fantje vzeli tekmo resno in odgovorno in čeprav oslabljeni, nudili dostojni odpor močnejšim in starejšim kolegom. Pri tem je potrebno izpostaviti, da tudi kadeti niso bili v polni postavi.  Kljub vsemu pa so imeli na igrišču igralce, ki so v jesenskem delu skupaj dosegli 18 od skupaj 25 golov, razen tega pa so za moštvo nastopali tudi igralci lanske selekcije U14 in za te igralce, ki so nastopili včeraj lahko zatrdim, da so zapustili (posebej v spomladanskem delu prejšnjega prvenstva) neizbrisan pečat, zato ni presenetljivo, da imajo nekateri  tudi v kadetskem moštvu pomembno vlogo.

 

Predvsem pa je potrebno izpostaviti, da največjo vrednost včerajšnji preizkušnji zaslužita dva vidika :

 

  • kolektivno delovanje in
  • vztrajanje na igri. 

 

Ä?eprav je bilo potrebno po sili razmer (manjkajoči igralci) nekatere prerazporediti na druga igralna mesta (celo ključna) se to v igri ni poznalo. Nasprotno. ReÅ¡evanje določenih situacij v igri je bilo pravo. To je praktično največja vrednost-iztržek tekme s kadeti. Imen iz določenih razlogov nočem omenjati (razen Kuharja, ki je bil že omenjen v komentarju tekme), kajti skupna ocena je samo ta, da je pot do cilja, ki ga želimo (in moramo) doseči pravilna, obremenjena pa  še z veliko dela (in časa). Tekma  lahko v določeni meri tudi opomin nekaterim igralcem, ki želijo razmiÅ¡ljati drugače in s svojimi (napačnimi) pogledi Å¡kodovati najprej in največ sebi, v celoti pa kolektivu in skupnemu napredku, saj gre za moÅ¡tvo.

 

Zelo pozitivno pri vsem tem pa je, da so rezerve še vedno velike. Seveda jih zaradi določenih manjkajočih sposobnosti (igralec jih ima, ali pa nima) ne moremo v celoti izkoristiti, jih pa lahko s trdim in ponavljajočim delom določenih elementov (bistveni v igri in razvoju igre) izboljšamo, to pa je in bo stalni učni proces v sistemu vadbe in od tega se bo ne odstopalo v nobenem primeru. Model je preizkušen, potrjen v praksi, izvajajo ga samo igralci, stopnja izvajanja pa je nedvoumno odvisna samo od vseh (kompleksnih nogometnih sposobnosti) igralcev.

 

V pozitivnem smislu, vendar z neizkoriščenostjo dovoljenega, pa moram kljub temu izpostaviti še Grvalo. Težko nalogo ima praktično v vsaki tekmi (včeraj povsem v konici napada) in njegov največji »problem« je ta, da premalo izkorišča tisto kar mora in tudi zna.  Prepričan sem, da gre samo še za vprašanje časa in ko bo do tega prišlo, bo naše moštvo postalo še bolj prepoznavno.

 

Z  besedami mladinskega trenerja Aleša Kende (po porazu s kadeti teden dni nazaj) se moram tudi jaz zahvaliti trenerju Urošu Bučanu, ki je sprejel  termin za igranje (takoj na začetku sezone) in seveda kadetskemu moštvu v celoti, saj je bila vsaj za nas zelo koristna.

 

Podlaga za še bolj zagnano delo je torej dana in zato pričakujem, da bo fantom vlila novih moči, dodatne zagnanosti, potrpežljivosti in strpnosti v naših vsakodnevnih srečanjih (treningih). Tekma s kadeti gre v »arhiv«, kajti ta je za nami, čakajo pa nas novi dnevi vadbe in nove tekme, kjer bodo potrebna nova dokazovanja.

 

Janez Zupančič

Trener Noga Triglav U14