»Takšen gol dobiti na 2 : 0, na gostovanju, je smešno«. To je delček izjave takoj po tekmi, ki jo je naš selektor Matjaž Kek, dal novinarju TV Slovenija, takoj po zaključku kvalifikacijske tekme v Skopju. Dodajam, skoraj nič drugače, ni bilo pri prvem prejetem golu, kajti začelo se je pri vratarju domačih, žoga pa je bila v dvoboju izgubljena dva metra na naši polovici, na desni strani.

Težko je vsem, ki smo zastrupljeni z nogometom že vse življenje, še težje pa je zagotovo igralcem, selektorju in tudi vodstvu NZS. Tako blizu smo že bili. Poraz nas je sedaj malo oddaljil, vendar pa nas še ni odstranil, zato popolna mobilizacija, manj nepotrebnega napihovanja in dvigovanja, s strani. Fantje so septembra pokazali, da gre. Zakaj potem nepotrebna evforija, če tekma še ni bila odigrana. Pride slab dan, objektivno. In to je potrebno v športu imeti vedno v zakupu. Ne samo v nogometu, tudi v individualnih športih.

Predvsem pa  vsaka nova tekma, predstavlja povsem drugačen dogodek, zelo povezan s trenutnim stanjem posamezne ekipe (poškodbe, kartoni, priprave na tekmo, pogoji za igranje, itd.). Vse primerjave in tudi analize so nujnost, toda šele igrišče odloča. Saj ni potrebno veliko. Na mokrem igrišču nepričakovano zdrsneš, zračni dvoboj, ali dvoboj na tleh ne oceniš pravočasno in dobro, reagiraš v prepričanju, da si močnejši, hitrejši, pa se to ne zgodi. Nasprotnik pa je uspešen. Ni rezultata.

Hočem se izogniti oceni našega nastopa. Preveč me vznemirja izjava selektorja Keka, zapisana v uvodu. Če dodam še izjavo kapetana in našega vratarja Jana Oblaka, da bi se lahko tudi malo umirili, predvsem pa bolje stali, je to že več kot dovolj. Najbolj pa je to pomembno za tiste »mislece« in razne »predavatelje«, ki znajo postavitev in dogajanje na igrišču pripisati filozofiji njihove (trenerske, ali poznavalne) igre, ob skoraj popolnem zanemarjanju bistva igre (neprestani bolj med napadom in obrambo) ter popolni odgovornosti in izvajanju taktično dogovorjenih nalog in potez.

Sinoči ni bilo potrebno storiti nič drugega, kot narediti skromen prekršek na sredini igrišča, ob prvem prejetem golu, pri drugem pa celo v neposredni bližini domačega kazenskega prostora.

In še naslednje : Krivda. Čigava ?, Zakaj ?

Iskati nekaj, po končani tekmi, je nepotrebno. Bilo je slabo, pod pričakovanji. Podrobno analizo bodo opravili znotraj moštva. Toda pribijati igralce in še selektorja na križ, ni potrebno. Pred enim mesecem so nas navdušili, povzročili pravo nogometno evforijo, skoraj na stežaj odprli vrata Evrope. Kdo si je upal napovedati, da bomo premagali tudi Poljake ?

Nič še ni izgubljenega.

Že danes, bodo stvari spet lahko postavljene na pravo mesto. Zakaj strašiti že vnaprej igralce, da so Avstrijci trenutno najboljši v naši skupini. Morda so res. Toda kdor pozna njihovo mentaliteto (selektor Kek zanesljivo, saj je dolga leta igral v Avstriji), ve, da so nemalokrat vzvišeni. Tu je naša priložnost. Dva do trikrat bomo zanesljivo prišli v odlične situacije. Potrebno bo zadeti. Nedelja, nam spet lahko prinese obilo veselja. Severna Makedonija je za nami. Pozabimo. Prihaja nova tekma, nov nasprotnik. Gremo Slovenija.

Janez Zupančič