Še dober mese c nas loči od nadaljevanja prvenstva v 3. SNL (Center), kjer zasedamo 1.mesto in zelo pesimistično bi bilo razmišljati o čem drugem, kot tudi o končnemu uspehu. Vendar pot do tega uspeha bo trnova in bo zahtevala veliko več napora, kot ga je bilo potrebno vložiti v jesenskem delu.
Toda kakšna so naša dejanska in trenutna izhodišča ? Na kratko jih lahko razdelim na tri dele :
- Moštvo je v primerjavi z jesenskim delom in s poškodbo Šujice praktično izgubilo osrednjo os (vratar, zadnji zvezni igralec in napadalec),
- Pripravljenost nekaterih igralcev je na zelo nizkem nivoju in
- Kljub dobrim vložkom na tekmah, prevladuje naivnost nad odgovornostjo v igri.
Vse to se je danes na tekmi proti prvoligašu Krki iz Novega mesta v celoti pokazalo. Na umetni travi v Krškem smo namreč gladko izgubili s 6:1 (Levstek po odlični podaji Božičiča).
Kljub premoči gostiteljev, kljub temu, da se nahajajo v najvišjem kakovostnem razredu, opravičila za naivnost in tako prejete gole ne more biti. Neopravičljivo je prejeti večino golov iz protinapadov, pri čemer smo imeli npr. tudi mi priložnost iztržiti kaj več pred prejetim golom, izgubljati, ali napačno podati žoge v čistih situacijah, prejeti dva gola v eni minuti (oba v 1.polčasu za vodstvo domačih z 2:0). Še bi bilo mogoče naštevati takšne, ali drugačne situacije, vendar pa je dejansko naivnost in neodgovornost, z nekontroliranim izpadanjem iz igre, ob nezmožnosti pravočasno zapreti prostor po bliskovitih protinapadih domačinov, v največji meri prispevala k temu, da smo tako visoko izgubili.
Res, da v iskanju rešitev, za vsaj delno premostitev učinkov na posameznih mestih, ki smo jih izgubili, zaradi odsotnosti treh pomembnih igralcev (Šujica je sicer že začel s treningi), prevladuje iskanje ustreznih nadomestil. V teh preizkušnjah moramo najti najboljša nadomestila, zato igramo tekme tudi z najbolj kvalitetnimi nasprotniki, kjer vse slabosti (v fizičnem, tehničnem in taktičnem smislu), najbolj udarijo na površje. Ne pomaga opravičevanje in še kaj. Igrišče je poligon, na katerem, ni omejitvenih dejavniki, da vsak igralec to prezentira na najvišji stopnji..
Ker pa so bili kljub vsemu prisotni tudi pozitivni vložki, mora prav ta tekma v največji meri prispevati k streznitvi nekaterih igralcev, predvsem z vidika, da so res slabo fizično pripravljeni in jim zato nič oziroma skoraj nič ne uspeva, so pa veliko, ali hočejo biti močnejši na drugem področju, ki na igrišče ne sodi. To stanje samo še poslabšuje in je velika ovira nadgradnji moštva, ki je v pogonu že mesec dni. Nekateri preveč zaostajajo v fizični pripravljenosti in za doseganje nivoja ostalih bodo morali v veliki meri poskrbeti sami.
Pozitivno je tudi to, da je danes tekmo začel Gašper Jošt, vendar pa se mu je poznalo, da spada med tiste igralce, ki imajo še problem s fizično pripravljenostjo in da sta zaigrala tudi Dolžan (odsoten zaradi bolezni v tem tednu) ter Ajdovec, ki je kljub bolečinam (problem s peto) zdržal cel prvi polčas.
Razumljivo je, da so s prvoligašem tik pred začetkom prvenstva ni mogoče v nobenem pogledu primerjati. Prav zato je bilo moštvo premešano, čeprav je treba o tem govoriti z zadržkom, kajti igralci so le zavzeli mesta, kjer naj bi največ prispevali moštvu. V taktičnem smislu in z vidika zahtev pa ne samo zaradi rezultata, tudi iz drugih razlogov ni mogoče biti nikakor zadovoljen. Določenih vložkov, ki smo jih imeli jeseni na ključnih tekmah, še ni uspelo premostiti.
Naporni dnevi so še pred nami, do začetka prvenstva. Veliko lažje pa bo in morda vse skupaj še lahko izboljšamo. Pogoj pa je dvig intenzivnosti dela, kjer »predavanja« nekaterih odpadejo, prav tako določena nedisciplina (zamujanje na treninge), v samem delu pa popolna koncentracija za maksimalno odzivnost. To še ni prisotno, dolgo (predolgo) smo se zbirali, v prehodnem obdobju preveč (nekateri verjetno popolnoma) počivali in to moramo nadoknaditi. Ne užaljenost, ampak motiviranost za delo, predvsem pa odpravo individualnih napak, ki so posledica slabe fizične pripravljenosti in že večkrat omenjene naivnosti, grajene na nerealnem ocenjevanju lastnih sposobnosti.
Dolžni smo poskrbeti, da bo tudi najtežje delo opravljeno z zadovoljstvom. Odpasti mora vsako podcenjevanje na igrišču, namesto obračanja jezika v smeri sekiranja (podcenjevanja) soigralcev, ali nasprotnika, se mora jezik uporabljati za medsebojno nogometno komuniciranje na igrišču. To lahko naš učinek bistveno poveča in tako naivnih golov bo vse manj. Dejstvo je, da kvalitetnejši nasprotnik zna (pre) hitro kaznovati vsako tudi najmanjšo napako in Krki je danes to prelahko uspevalo.
Tudi experimentiranja bo vse manj, kajti dnevi hitro tečejo in moštvo se mora dobiti čim hitreje oblikovati v želeni smeri (standardno moštvo). Dilem sicer ni veliko. Koliko pa bo upravičenih sprememb, pa glede na odsotne igralce odločajo razpoložljivi igralci, z učinki na treningih in takšnih ter podobnih preizkušnjah, kot je bila današnja.
Ni panike. Ampak rdeča luč se počasi prižiga, zato moramo od današnje tekme naprej strmeti za tem, da se rdeča luč sploh ne prižge.
Negativnim vložkom (naivnost, precenjevanje lastnih sposobnosti v škodo moštva, brbljanje, namesto igranja, itd.) in pesimizmu, še manj pa lažnemu optimizmu (gledano z vidika posameznika) pri nas ni mesta. Samo s trdim delom in spoštovanjem do vseh, gremo lahko naprej (kot moštvo in posamezniki) in to smo dolžni storiti.
Že sam pogled na to, kako smo danes prispeli v Krško, je dovolj, da v polni meri vračamo na vsaki tekmi, tistim, ki nas spremljajo in skrbijo za pogoje v klubu.
Res, potrebna je popolna streznitev takoj, kajti do začetka prvenstva imamo časa še dovolj.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Kranj