Jutri bo na sporedu zadnji krog tekem jesenskega dela prvenstva v 2. Slovenski nogometni ligi. S tem pa prvenstvo še ne bo zaključeno, saj bodo kasneje še na sporedu preložene tekme iz preteklih krogov, zaradi slabih vremenskih razmer.
Naše moštvo po zelo slabem-katastrofalnem jesenskem delu čaka težko srečanje z neposrednim nasprotnikom na lestvici spodnjega dela, moštvom Veržeja. Gostje imajo trenutno točko manj, kot mi, vendar pa dve manj odigrani tekmi, preloženo z NK Brda na domačem igrišču in tekmo z Zavrčem, ki je izstopil iz lige in se njegovi rezultati v 2. delu prvenstva ne štejejo (nas ta prisilni počitek čaka spomladi).
Prednosti dejansko nimamo in prav zato je jutrišnja tekma tako pomembna v borbi za obstanek v 2.ligi.
Težko in brezpredmetno je v tem trenutku kaj zapisati, v zvezi z našim obstoječim stanjem. Tudi določeni, ampak še vedno zelo skromni učinki po tekmi z Zavrčem v 9. krogu, kjer so se točke še upoštevale (na njihovem igrišču smo odigrali 2:2, po našem vodstvu z 2:0 ter številnih neizkoriščenih priložnostih in bi imeli z zmago dve pomembni točki več na kontu), so skoraj nični, kajti poraz z Brdi na domačem igrišču z 0:1 (zapravili smo priložnosti, pri katerih je bilo skoraj težje zgrešiti, ko zadeti gol), je situacijo za nas zelo poslabšal.
Vse to nas postavlja tokrat v res izjemno težak položaj, v katerem pa seveda predaje ni, dokler obstaja upanje na boljše čase.
Boljše čase oziroma vsaj prehod k bolj standardnim igram, je bil pričakovan po veliki zmagi v Brežicah, že na naslednjem gostovanju, v preteklem krogu, v Ankaranu. Prvi polčas je bil na tem nivoju, potem pa so sledile tri res težke napake našega moštva in trije goli v naši mreži. Mi gola nismo bili sposobni več doseči. Zaskrbljujoče pri tem pa je, da se nekateri očitno ne zavedajo kje so njihovi limiti, zato se takšne napake, kljub stalnim opozorilom ponavljajo. Kvalitetnejšega nadomestila (delno tudi zaradi kakšne odsotnosti : kazen, poškodba) nimamo in zato smo tudi tam, kjer trenutno smo, v težki borbi za zadržanje drugoligaškega statusa.
Marsikaj je mogoče tudi tolerirati. Nesprejemljiva, na vse dogodke, ali pa učinke v igri pa je odsotnost samokritike in po svoje aroganten ter kulturno nesprejemljiv odnos, na dana opozorila, neupravičena in neutemeljena vzvišenost in tudi stranski vplivi, ki nas neupravičeno postavljajo v napačno primerljivost.
Toda ne glede na vse to je treba fantom (veliko jih imamo brez nujne članske kilometrine v regionalnih ligah, ali pa vsaj v 3.ligi) zaupati in se v prvi vrsti distancirati od nerealnih ocen o dejanskih sposobnostih (te lahko pravi igralec izpostavi ob vsaki, tudi najmanjši oziroma najkrajši priložnosti, ki jo dobi – primere je mogoče izpostaviti za igralce v najuglednejših, vrhunskih klubih, pa tudi v Sloveniji) in vse sile usmeriti v prihajajočo tekmo. Drugih igralcev nimamo in tistim, ki pozitivno gledajo in res želijo napredovati (zato se tudi trudijo na vsakem treningu in tekmi) pa vnaprej omogočiti, da še bolj (fizično, tehnično in taktično) napredujejo. Zarica kljub vsemu ima v pozitivno opredeljenem igralskem kadru kapital, ki lahko (in bo) ponudil še lahko precej več. Tudi pogoji za delo bodo izboljšani in mnogo lažje bo vsem skupaj.
To morajo biti tudi izhodišča za jutrišnjo tekmo. Na igrišče bodo šli igralci, ki so pripravljeni »govoriti« na igrišču, v dvoboju z neposrednim nasprotnikom (kar je edino merilo), ne pa se z igrišča opravičevati, ali se nedostojno obračati proti tistim, ki sploh niso na igrišču. Vedno (ne glede na sedanjost, ali preteklost) so igralci dobivali svojo ceno in potrditev, s prikazanim na igrišču, ne pa preko posrednikov, ali drugih, ki so z njimi tako, ali drugače povezani. Potrditev tega dejstva je vsakodnevna in z vsako novo tekmo. Vsaka nerealna ocena, ali primerjava se hitro, prehitro konča, ko se igralec sreča z zahtevnejšim nogometom, ali klubom. Ostanejo le drobtinice, ali pa nič in grenko razočaranje, da bi bila morda drugačna realna pot na nogometno igrišče, lahko celo bolj uspešna, le, da je trajala malo dlje.
Mi nimamo priložnosti, niti časa, da se ukvarjamo s takšnimi primeri. Potrebna je samo ena osredotočenost – OSREDOTOČENOST NA LASTEN UČINEK, v zahtevah za tekmo.
Nič ni mogoče garantirati. Ampak vseeno pričakujem, da imajo naši fantje toliko lastnega ponosa in tudi znanja ter sposobnosti, da bodo lahko jutri uspešno nastopili v za nas tako pomembni tekmi.
Odmisliti je treba napačno dokazovanje na igrišču in nasprotno prezentirati vso svojo realno moč in sposobnost ter omogočiti veselje sebi, klubu in navijačem.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj