S težkim in nezasluženim porazom (video posnetek tekme to nedvoumno potrjuje) na domačem igrišču, v preteklem krogu, proti NK Brda, z 0:1, smo dejansko zašli v sila neugoden položaj na lestvici. Po izstopu Zavrča, se nahajamo na mestu, ki nas pelje v izpad, v 3.ligo.
Ni mogoče oporekati zmagi Brd, kajti doseči gol, ali prejeti gol, spada med eno osrednjih kvalitet moštva in igralcev, v fazi napada in fazi obrambe.
Toda način, kako smo ta gol prejeli, boli mnogo bolj, kot pa številne neizkoriščene priložnosti z naše strani. Skoraj je bilo težje zgrešiti kot zadeti, ampak nam se je zgodilo.
Serija negativnih rezultatov je naravnost katastrofalna. Svetel vmesni trenutek (remi 2:2 v Zavrču, kjer smo imeli vse možnosti za gladko zmago po našem vodstvu z 2:0 v polčasu), ne more skriti razočaranja in neučinkovitih predstav, predvsem pa prejetih golov. Ti dobivajo že kar svoj (skoraj prepoznavni) vzorec, zato je vse skupaj še toliko težje in žalostno. Navedeno velja najprej za mene, zagotovo tudi za vodstvo kluba in najzvestejše navijače, skoraj prepričan pa sem, da več ni vseeno tudi večini igralcev.
Odveč se je sedaj ozirati nazaj in izpostavljati probleme za želene okrepitve, pravočasen začetek priprav, pogoje za delo in s tem nadomestiti improviziranje z organiziranim in bolj kvalitetnim delom. Ni pa mogoče mimo dejstva, da smo kljub številnim novim igralcem, veliko več izgubili, kajti z odhodom samo treh igralcev, se je podrla načrtovana struktura moštva, ta pa predstavlja temelj organiziranega moštva, s prepoznavno igro. Izgubili smo hitrost v ključni fazi, prav tako potrebni skok v fazi obrambe, zvezni vrsti in napadu, izgubili smo tudi zanesljivega vratarja, ki je bil poleg tega tudi odličen komandant. Ta ocena je povezana z zaključkom spomladanskega dela prvenstva, ko sem se ponovno vključil v Zarico, v proces reševanja pred izpadom iz drugoligaškega tekmovanja v pretekli sezoni.
Ne glede na to pa še nismo potopljeni. Gre za realna dejstva, kajti kljub vsemu je pred nami še pol prvenstva, za mestom, ki zagotavlja obstanek v ligi pa zaostajamo samo 2 točki. Če pozitivno gledajo na razvoj dogodkov v prvoligašu Radomlje, ki je sezono 2015/2016 v 2.ligi zaključilo na 1.mestu, s 5 točkami naskoka pred Aluminijem, ki je tudi po spletu okoliščin napredoval v 1.ligo in sedaj zaostajajo po 15-ih krogih za njim za 10 točk, potem se tudi mi ni smemo prepustiti apatiji in stihiji. Radomlje še niso zmagale v nobeni tekmi v tem jesenskem delu. V tekmovanje so vstopili odločeni zagotoviti obstanek, se tudi okrepili, vmes zamenjali tudi trenerja, pa ne gre.
V mnogo boljšem (primerjalnem) položaju se nahajamo mi. Zato moram apelirati na veliko večjo pozornost in odnos do članskega moštva, kot smo ga že neko obdobje deležni. Težko, težko si je Zarica priborila sedanji status, zato bi bilo neodgovorno do bivših in sedanjih igralcev, če bi vsi prekmalu dvignili roke.
Niti v procentu pa se to ne nanaša na moj status. Samo z resnično, upam tudi odgovorno in ciljno naravnano zagnanostjo predsednika kluba Vodana, sem privolil v nadaljevanje dela, ki je na eni strani sicer izziv, na drugi strani pa breme, ki mi ni potrebno. Svoj pogled na bodočo Zarico, sem jasno in pisno izrazil že dne 23.06.2016, v 4.alinejah. Več bi moralo biti storjeno na tem področju.
Ker pa po naravi nisem pesimist in čeprav se trenutno soočam s stanjem oziroma rezultati, ki jih nisem nikoli poznal, ali doživel pri trenerskem delu, menim, da je potrebno zadevi pristopiti veliko bolj pozitivno in odgovorno ter igralcem jasno ponuditi pozitivne odgovore in pri tem od njih zahtevati maksimum.
To kar smo zavozili je zaskrbljujoče, od tega najbolj prejemanje golov, kjer gladko zasedamo zadnje mesto. Vse preveč poceni golov smo prejeli (dali smo si jih celo sami). Bistveno premalo smo tudi učinkoviti, vendar pa smo dosegli vseeno več golov kot npr. Brda in Farmtech Veržej. Toda prav neučinkovitost, ob tem, da smo si pripravili kar zgledno število obetavnih zaključkov, je največ pripomogla, k tako slabem točkovnem izkupičku (Zavrč, Drava in predvsem Brda, kajti nerealno bi bilo med ta moštva vključiti suvereni Triglav in njemu ob bok tudi Dob, s katerima smo zaigrali že v Športnem parku Zarica, v drugi tretjini prvenstva).
Sedaj ta na vrsti še dve neugodni gostovanji (Brežice in Ankaran), potem pa še zadnja tekma v jesenskem delu, na domačem igrišču z moštvom Farmtech Veržej.
Kaj lahko storimo si ne upam napovedovati. Potrebna bo veliko večja koncentracija v igri (v fazi obrambe in fazi napada-izkoristiti bo treba tudi polovične priložnosti), dosledno izpolnjevanje nalog, mnogo več medsebojnega sodelovanja in pomoči, veliko večja agresivnost na vsakem delu igrišča, kot do sedaj. Odločujoča pa bo realnost oziroma presoja dejanske kvalitete posameznika in s tem moštva v celoti. Tu nam manjka največ. Tega ni mogoče negirati. Manjka pa na ključnih mestih in to nas najbolj tepe.
Optimistično gledano pa tepe tudi druge, npr. povsem profesionalna in svetovno ugledna moštva. Tudi rdečim vragom iz Manchestra trenutno ne gre najboljše v nobenem tekmovanju. V primerjavi z vložki, tudi oni izgubljajo, toda dvomim, da zaradi tega obupujejo, ali mečejo puško v koruzo.
Zarica je za to sezono pridobila določen kapital, ki ga še ni imela nikdar (številni mladi igralci). Potreben pa je zagotovo čas, predvsem pa celovita podpora. Ni ugank, ni časa za postavljanje vprašanj, saj bi bili potrebni na določena vprašanja. Celoviti, skupni odgovori. Vsi skupaj smo zato dolžni dati odgovore. Igralci konkretno na igrišču (na redni vadbi in tekmah, ne pa z odsotnostmi s treningom, ali svojstveno intenzivnostjo, ali odnosom do izvrševanja nalog), klub pa z odzivnostjo do igralcev (pogoji za delo in nadomestila za vožnjo), ne glede na trenutni položaj na lestvici. Zimski prestopni rok mora dati tisto, kar nismo dobili, ali pa smo izgubili. Za prepire, ali drugačna razmišljanja, časa še ni zmanjkalo, čeprav je bilo veliko zamujenega že poleti.
STOPIMO SKUPAJ, TAKOJ, BOLJ kot KDAJKOLI. Še je dovolj časa !
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj