Več kot dva meseca in pol je minilo od zadnje prvenstvene tekme v jesenskem delu sezone 2019/2020, v PLTS. Dolg odmor je to. Ni pa bil nezanimiv, saj se je vmes marsikaj dogajalo (in se še dogaja), s ciljem doseganja kar najboljših rezultatov, v vseh preostalih tekmah.

Po dvajsetih krogih je lestvico mogoče razdeliti na dva dela :

  • zgornji del – borba za naslov državnega prvaka ter napredovanja v evropska tekmovanja in
  • spodnji del – borba za obstanek in morda tudi za kakšen odmevnejši preskok (napredovanje v zgornji del lestvice.

Razlike niso majhne. Od petega mesta (Mura) do vrha (Olimpija), ta razlika znaša 9 točk, prav takšna razlika pa znaša med zadnjim na lestvici (Rudar), do mesta, ki vodi v dodatne kvalifikacije (Bravo). 9 točk pa znaša trenutno razliko med Domžalami (6. mesto), do 4. mesta (Celje), kar še daje možnosti za nastop v evropskih tekmovanjih.

Enemu prvoligašu (Mura, ali Aluminij), ostaja še priložnost v pokalnem tekmovanju, v katerem pa ne bosta povsem pasivna (ali brez možnosti) tudi oba drugoligaša (Radomlje in Nafta). Skratka čaka nas zagotovo zanimiva pomlad, v kateri pa je končni cilj zagotovo izboljšati izhodišča za evropske nastope, pri katerih smo šli uradno, kar precej navzdol.

Prehodno – zimsko obdobje je bilo prelepo. Kar previsoke dnevne temperature in brez snega, je omogočilo vsem klubom kar najboljše pogoje za delo. Tudi posamezniki (igralci), so lahko ob aktivnem odmoru, lahko obdržali visok nivo splošne telesne pripravljenosti. Pri tako lepem vremenu, je bolj škodljivo lenarjenje in poležavanje, kot pa npr. lahkotni tek, ali daljši sprehod v naravi.

Kako so naša najboljša moštva izkoristila priprave na spomladanski del prvenstva, bo v veliki meri pokazal že kar težko pričakovani 21. krog. Na sporedu so dvoboji, ki bodo lahko že pokazali grobe obrise nadaljnjega poteka prvenstva.

Prednost pred vsemi ima derbi med Mariborom in Olimpijo. Zanimiva pa bo že prva tekma v Kranju. Triglav (kar precej prenovljen) gosti   Rudar iz Velenja, ki se  še ni sprijaznil z zelo slabo pozicijo in (pre) velikim zaostankom, za vsemi ostalimi moštvi.  Celje in Aluminij, bosta odločala o razporeditvi med 2. in 5.mestom. Domžale bodo v tekmi z Muro, bodo skušale znižati zaostanek za zgornjim delom lestvice. Bravo bo skušalo z zmago na CB Tabor Sežana, prehiteti neposrednega nasprotnika na lestvici.

Seveda 1 krog, ne more odločati o končnem razpletu. V igri je namreč še 51 točk, za vsako moštvo, kar je 9 točk, več, kot jih je v 20. krogih osvojila vodilna Olimpija. Za privržence nogometa, bo odločilna kvaliteta nogometa, približevanju temu, kar smo lahko videli v začetem spomladanskem nadaljevanju v evropskih ligah, tudi z nogometaši, ki so začeli v Sloveniji. Privrženci (navijači) posameznih klubov, pa bodo pesti držali izključno za svoje.

Potrebno pa se je še malo vrniti k posameznim moštvom naše PLTS.  Težko se je izogniti zelo pozitivni oceni dogajanj v vodilni NK Olimpija. Predsednik g. Mandarić, je ponovno izkazal zelo pozitiven odnos do svojega kluba (s tem pa tudi do mesta Ljubljana in celotne Slovenije oziroma slovenskega nogometa). Ni prišlo do nobene (napovedane) razprodaje igralcev, niti do prodaje kluba in njegovega umika. Nasprotno. Olimpija se je zelo okrepila. V obrambi je dobila novo moč hitrega, in zagotovo agresivnega igralca 193 cm visokega Daniela Kamya, tik pred začetkom prvenstva pa še Romana Bezjaka, reprezentanta Slovenije. Njegova nepopustljivost na igrišču vseh 90 minut ter specifične naloge, ki jih lahko opravi na igrišču, bodo moštvu omogočale realizacijo raznovrstnih pristopov na posameznih tekmah, predvsem pa izjemno borbo za določena igralna mesta.

Maribor, ostaja Maribor. Posebnih premikov, v igralskem kadru  ni bilo. Imajo veliko število igralcev, od katerih celotno strokovno vodstvo, zagotovo pričakuje več, kot so pokazali v jesenskem delu.

Ostala moštva v prvi polovici lestvice, so tudi doživela določene kadrovske spremembe. Ali so izgubila, z odhodi, ali pridobila s prihodi, bo pokazal nadaljnji potek prvenstva.

Nekatera moštva v ospredju, so spremljale tudi nepričakovane poškodbe, v tem prehodnem obdobju. Najbolj je to občutila Mura.

Prijateljske tekme, ki so jih igrala moštva, so in tudi niso merilo nivoja pripravljenosti. Verjetno noben trener ne začne tekme, z mislijo, da mu je za končni rezultat vseeno. Tako ne smejo razmišljati niti igralci. Vsaka tekma je (naj bi bila) novo dokazovanje, ne pa opravičevanje. Že na družabnem pikniku, se npr. v tekmi za zaboj piva, akterji potolčejo. Kako se ne bi potem profesionalci, v kakršnikoli tekmi.

Tudi moštva iz spodnjega dela lestvice, so bila zelo aktivna. Vsi so tudi dovolj (zelo) optimistični, pred nadaljevanjem prvenstva. Pridobivali so na lastnem imidžu (CB Tabor – trener Camoranesi), Triglav (prihod dveh sinov slavnega Wilmotsa). Vsi ostali pa so kar veliko kadrovali in s tem iskali poti, za uspešno nadaljevanje prvenstva in ohranitev prvoligaškega statusa. Morda pa bo k temu še kaj pripomogla sama Nogometna zveza Slovenije. Glede na ekonomsko moč in urejenost klubov 1. in 2.lige, (neprimerljivo že s prvimi našimi sosedi), bi se PLTS lahko povečala tudi na 12 klubov. Na ta način bi mirno pripeljali prvenstvo do konca, posredno pa omogočili še večjo koncentracijo mlajših in domačih igralcev, v najvišjem rangu tekmovanja.

Imamo samo eno prvo ligo. Ta mora biti za vse nas, v slovenskem nogometu, najboljša, kajti druge nimamo. Moramo jo tudi spoštovati,  vendar  pa tudi realno ocenjevati, glede na Evropo.

Z velikimi pričakovanji in zadovoljstvom, v prvi spomladanski krog.

Janez Zupančič

(p.s. : prispevek ni lektoriran)