Ali res ni mogoče dovoliti igralcem, vodstvu kluba in trenerjem, vsaj nekaj dni sprostitve miru, predvsem pa uživanja v zadovoljstvu z doseženim. Do zadnje minute oziroma zadnjega sodnikovega žvižga, to ni bilo mogoče. Z dobljenimi kvalifikacijami, pa je bilo doseženo še tisto, kar se je sicer napovedovalo, verjetno pa je bilo malo tistih, ki so bili v to res prepričani. Veliko breme se je odvalilo od srca.
Sedaj to imamo, tega ne more nihče nikomur odvzeti, zato so res nepotrebna takojšnja mešetarjenja, o nekih zamenjavah, prehodih trenerjev, seveda tudi igralcev in še kaj. Morda je v ozadju kaj tudi resnice. Uspeh Zarice lahko samo prispeva k novemu vzponu nogometa na Gorenjskem.
Neposrečene izjave, neposrečeni zapisi, itd., pa so sploh lahko kost za takojšnje glodanje in iskanje kombinacij.
Morda v določeni meri tudi po moji krivdi, morda zaradi izjav v prejšnjem odstavku, sem vpleten v neke kombinacije, za katere moram kategorično izjaviti, da vsaj z moje strani ne veljajo. Nisem v Triglavu, ali kje drugje. Nobeden iz tega kluba se ni pogovarjal z menoj, samo njihov trener mi je čestital
neposredno po tekmi z Ajdovščino in mislim, da sva si ob tem izmenjala na hitro kar nekaj primernih besed o bodočem Gorenjskem nogometu, s tremi drugoligaši. Še vedno sem v Zarici in konec tega tedna bo vse jasno, po razgovoru s predsednikom kluba g. Vodanom. Ne skrivam. Prisotne so tudi možnosti za izbiro druge sredine, ampak bom kar direkten. Iz bližnje okolice Kranja me nikamor več ne vleče. In če bom še nadaljeval v nogometu, potem se je brezpredmetno ukvarjati z menoj. Odločitev bo moja.
Nadaljevati pa moram še z eno zadevo, ki se tiče kar dveh oseb. Mene in predsednika. Ni mogoče in nikoli ne bo mogoče, da bi v moji vlogi opravljal selekcijo in sestavljal moštvo, predsednik. To se ni moglo zgoditi nikjer, čeprav so bili primeri poskusov vpletanja, vendar neuspešni, ali pa uspešni v tem smislu, da sem zaradi tega preprosto zapustil trenersko mesto. In v Zarici. Vsa imena oziroma vsi igralci, ki so sestavljali moštvo, so dobili predhodno mojo potrditev, vse ostalo pa je kot pravi predsednik in bivši nogometaš znal urediti. To je bila največja moč in prednost funkcioniranja Zarice. Poskusi izkoriščanja takšnega odprtega pristopa in sodelovanja so bili prisotni pri igralcih. Vendar z odločnostjo predsednika, stopnjevano iz meseca v mesec, so nekateri lažje dobili prosto pot za odhod iz kluba, kot kjerkoli. Mi smo bili sicer osiromašeni, celo toliko osiromašeni, da smo ob spletu drugih okoliščin (bolezni-Pirc in kakšni poškodbi-Ajdovec), ostali s skromnim fondom igralcev. Nič boljše ni bilo, kot preteklo sezono. Takrat je moral zaradi izključitve vratarja, vstopiti igralec Stanko, letos, v predzadnji tekmi, pa je proti Iliriji, uspešno zaigral mladi rezervni vratar Lenart Vrečič.
Torej kombinatoriki. Dopustite nam še nekaj prijetnih in sproščenih dni. Treningi zaradi podaljšane sezone, kljub napredovanju začnejo nekoliko kasneje. Program je podrobno izdelan do konca meseca avgusta (glavni mesec je julij). Načrtovani cilji : samo visoki. Kakšna pa bo kadrovska podoba drugoligaške Zarice bo tudi kmalu jasno.
Ob zaključku pa v imenu igralcev (male in izbrane ter uspešne čete) in seveda svojem imenu, hvala za čestitke vsem : bivšim soigralcem iz nekdanje Olimpije, kolegom selektorjem NZS, številnim igralcem, s katerimi sem imel priložnost delati, mnogim funkcionarjem in drugim iz praktično celotne Slovenije.
Tu ni zavisti, tu ni vprašanj, to so bile iskrene čestitke in dobre želje za vse kar se je dobrega storilo.
Skoraj prepričan sem, da Zarica še ni rekla zadnje besede.
Janez Zupančič
Trener zmagovalcev-članskega moštva
NK Zarica Kranj