Zelo pomembno zmago smo dosegli v mestnem derbiju na igrišču NK Sava, v Stražišču pri Kranju. Primerno smo se oddaljili od naših zasledovalcev na lestvici in sedaj lahko v treh zadnjih tekmah na domačem igrišču, dokaj neobremenjeno poskušamo dodati še kakšno zmago in potrebne točke, za zadržanje drugega mesta na lestvici. Težko je pričakovati, da bi tik pred ciljem lahko povsem odpovedali prepričljivi Tolminci in ne osvojili vsaj 3 točke, ki jih ločijo od napredovanja v 2.ligo. Čestitke za več kot uspešno pomlad, morajo že z vidika fair playa počakati vsaj do sobote zvečer.
V Stražišču pa ni bilo lahko. Vedeli smo, da je cilj domačinov doseči še eno zmago (premagali so nas jeseni na našem igrišču), saj bi bila ne glede na položaj na lestvici predvsem prestižnega pomena. Na to je bilo potrebno opozoriti tudi naše fante, kajti poraz bi vsekakor dal mnogim možnosti za različne interpretacije, ki seveda z določenega vidika lahko tudi zdržijo, še posebej, če je nekdo preveč prepričljiv.
Tokrat smo imeli na razpolagi prvič v spomladanskem delu skoraj popolno klop, kajti v delo članskega moštva so vključeni trije igralci mlajših selekcij (dva kadeta in 1 mladinec). Če bi se pridružil še poškodovani Preradović (o dejanski poškodbi težko karkoli navedem, saj je še v Trbovljah igral celo tekmo). Manjkal pa je še vedno kaznovani vratar Mulalić. V moštvo se je po odsluženih kartonih vrnil Rems.
Začeli pa smo neobetavno. Preveč je bilo slabih zaključkov v zaključku napada (in tudi v podajah), domačini pa so poskušali s protinapadi priti do željenega cilja in to jim je tudi uspelo z izvedenim prostim strelom, zaradi nepotrebnega igranja z roko. Dejan Dimitrov je res lepo zadel z razdalje, preko živega zidu in Stanko (naš vratar v dveh tekmah) je bil nemočen. Kmalu zatem pa so domači slabo vračali žogo svojemu vratarju. Šujica je bil pozoren in je žogo sprejel pred iztekajočim vratarjem Pečnikom (jeseni še pri nas), ki ga je zrušil in si s tem prislužil izključitev. Ni pa bila dosojena 11-metrovka, čeprav posnetek jasno kaže, da je bila povsem upravičena. Prosti strel Robnika je zgrešil cilj in novi vratar domačih Kern (prav tako igralec) je ostal nepremagan. Domači so prvi polčas dobili z 1:0.
Zaradi poškodbe Pirca pri preigravanju (lahko bi pravočasno podal več prostim igralcem), je zaradi zaostanka moral v igro vstopiti Božičič, ki je imel v tednu dni za seboj samo 1 trening (zaradi bolezni, ni bil niti v Trbovljah), vendar pa je njegov vstop takoj prinesel preobrat. Najprej je po strelu Babiča in odbiti žogi vratarja Kerna, dosegel izenačujoči gol, ob zaključku tekme pa še zmagovitega za končnih 3:2, po podaji s krilnega položaja in s strelom z glavo. Pred tem je zadel še prečko.
Posebno pozornost si zasluži v tem pogledu Babič. Nedvoumno gre za igralca izjemnih sposobnosti, ki pa zaradi njegovega pristopa in odnosa ostajajo v veliki meri neizkoriščene, za nivo, ki bi ga lahko dosegel. Namesto polne osredotočenosti na igro, ima opravka več z vsemi drugimi zadevami in veliko stvari lahko (mora) potekati samo tako, kot razmišlja on, da je to prava pot. Večno nezadovoljen, s stalnimi pripombami na vse, pa je kljub temu za naše moštvo neprecenljive vrednosti. To je dokazal tudi tokrat, saj je dosegel lep gol s precejšnje razdalje in povedel naše moštvo v vodstvo.
Toda že kmalu po našem vodstvu, je »potegnil« nespametno potezo in si prislužil izključitev, saj je že imel rumeni karton (tudi zaradi nepotrebne nešportne poteze) in je moral zato že v 60. minuti zapustiti igrišče. Upam in pričakujem, da bo Babič končno le premislil, kaj je boljše zanj. Z ustrezno fizično pripravljenostjo, bi bil njegov domet še veliko večji.
Zadnjih 30 minut smo tako oboji igrali z igralcem manj, na golu pa smo prav tako oboji imeli igralce namesto pravih vratarjev. Boljše se je izšlo za nas. Zasluženo smo zmagali in osvojili tri pomembne točke, ki potrjujejo uspešno (lahko bi bila še uspešnejša) pomlad, čeprav smo imeli obilne probleme s pomanjkanjem igralcev. Na dveh zaporednih gostovanjih smo osvojili 4 točke, pri katerih smo morali mesto vratarja zaupati igralcu. Stanko je svojo nalogo opravil uspešno.
Seveda tudi tokrat ni minila tekma brez disciplinskih kazni. Nepotrebni (četrti) rumeni karton si je prislužil Bernik, kajti imel je na razpolago vse druge lažje rešitve, kot si jo je izbral in »zakuhal« situacijo, ki jo potem reševal z vlečenjem (vse štiri rumene kartone je prejel prav zaradi tega).
Omenil sem že, da nas je dovolj. Vrača se vratar Mulalić, Stanko gre nazaj na svoj položaj, če pa bo potrebno še kaj »krpati«, je možno storiti tudi to, saj bo Božičič zagotovo sposoben zaigrati že od prve minute. Zadnje tri prvenstvene tekme na našem igrišču moramo zato odigrati na ustreznem nivoju in ob tem osvojiti želeno število točk.
Izpostaviti moram še Blaža Šujico. Imel je priložnosti, da tudi sam doseže kakšen zadetek, vendar mu ni uspelo. Pomembno pa je, da je bil nekajkrat udeležen v pomembnih segmentih igre, med drugim pri izključitvi domačega vratarja Pečnika in podajalec za zmagoviti gol, s krilnega položaja. Ima še mnogo rezerve v igri, zato mu morajo tudi takšni sekundarni in učinkoviti vložki pomeniti v dvigovanju lastne samozavesti, toliko, kot doseženi goli, čeprav jih od njega permanentno pričakujemo.
Janez Zupančič
Trener članskega moštva
NK Zarica Kranj
https://www.youtube.com/watch?v=Aa4nFmCwdfw
https://www.youtube.com/watch?v=Aa4nFmCwdfw&feature=youtu.be