S prijateljskima tekmama včeraj (sobota 18.junija), se je zaključila tekmovalna sezona 2010/11. Tokrat smo z dvema selekcijama (lanskoletna  U14-od sedaj kadeti in letošnja U14-od sedaj mlajši kadeti in kadeti) v Jarenini in vračamo se z dvema zmagama, ki sta (obakrat) na najlepši možni način potrdili »stanje« v teh ekipah.

 

Prednost pri kratki oceni imajo mlajÅ¡i. Na videz smo odÅ¡li na pot oslabljeni, saj so od standardnih manjkali : Vodeb, Dvanajščak in Vokič, zato pa sta se pridružila mlajÅ¡a Gajič (igral celo tekmo) in Klančar.  Na pot je odÅ¡el tudi precej časa poÅ¡kodovani Frelih in takoj tudi zaigral.  Ä?eprav smo po dolgem času prejeli gol (iz neupravičeno dosojene 11-metrovke), o zmagi ni bilo dvoma, na najboljÅ¡i in najlepÅ¡i način pa jo »začinil« z izjemnim samostojnim prodorom in zaključkom v 5-m prostoru Grvala. Grvala je bil uspeÅ¡en Å¡e iz prostega strela, dodatna dva gola za zmago s 4:1 pa sta dodala Å¡e Marjanovič (prodor Poljanca po krilnem položaju in podaja v sredino) ter Kuhar.

 

Igralsko nekoliko slabÅ¡e zasedena je bila kadetska ekipa, kljub vsemu pa sestavljena iz igralcev, s katerimi sem imel opravka v pretekli sezoni.  Zato  tudi ni bilo nobenih težav pri sestavljanju ekipe, ali pa pri posredovanju in izpolnjevanju zahtev v igri. »Novi« igralec je bil samo Ä?irkič, ki je zavzel položaj na levi strani.  Sorčan  je branil je celo tekmo ( za mlajÅ¡e samo polčas), Grvala in Poljanec sta za mlajÅ¡e odigrala celo tekmo in zadnjo tretjino tekme tudi za starejÅ¡e. Manjkal je  Bukara (poÅ¡kodovan), ni pa bilo niti Križaja, Å ubica in Miličeviča ter vseh ostalih, ki so v lanskem letu bili v kadru te ekipe.

 

Domačini so bili nasprotno zelo okrepljeni, celo z igralcem letnika 1993-Slovenskim U19 reprezentantom, ki že igra v tujini. Vendar tudi to ni bilo dovolj. Fantje so pokazali svoj karakter, ki so ga imeli v lanskoletni sezoni. Torej nobenega problema ni bilo  z oblikovanjem moštva, kajti postavili so se samo na svoja »stara« mesta in resnično je bilo zadovoljstvo gledati, kako je Sorčan skoraj nepremagljiv, mimo Klemenčiča in Avguština se tudi ni dalo priti, podobno, kot mimo Gasserja (podal za prvi gol) in Bavrliča na krilnih položajih. Malo več težav je bilo v zvezni vrsti (stalo se je predaleč od nasprotnih igralcev), medtem, ko je v napadu bil praktično nezadržen Udovič. Ni sicer dosegel gola (iz prostega strela je zadel stativo), vendar pa je s svojimi prodori  tudi tokrat dokazal, da gre za izjemnega napadalca. Tokrat je oba gola dosegel Mlakar in s tem tudi pokazal, kako je bil pomemben člen lanskoletne selekcije U14. Posebno lep je bil njegov zmagoviti gol iz prostega strela, po prekršku nad Udovičem.

 

Po koncu tekme so nas domačini še počastili s čevapčiči in �, tako, da smo se lahko zadovoljni v večernih urah vrnili nazaj.

 

Resnično sta bili obe tekmi, na odlični travnati podlagi, prijeten in uspešen zaključek 2-letnega dela s starostno kategorijo U14. Upravičeno ter kvalificirano lahko izpostavim, da je med vsemi temi fanti, kar nekaj »materiala« kateremu se moramo več posvetiti in jim nameniti več pozornosti. Včerajšnji tekmi, sta ne glede na prijateljski karakter (na igrišču se je kljub temu tudi iskrilo), še enkrat dokazali, da doseženi rezultati, igra, taktična disciplina�. in uvrstitvi obeh ekip, ko sem jih vodil, nista bili naključni.  Potrebno in korektno se je spomniti bližnje preteklosti ter vseh teh fantov, upoštevajoč, da je to za nami. Šport zahteva vsak dan novo dokazovanje in potrjevanje in bolj kot preteklost nas mora zanimati prihodnost. Toda v te fante ne dvomim. Zagotovo so sposobni in pripravljeni za nove prave izzive in morda bo čas prinesel, da se ponovno srečamo oziroma, da bomo ponovno skupaj.

Samo tako naprej. Samo takšne fante potrebuje Noga Triglav.

 

Janez Zupančič

Trener Noga Triglav